Delovno potovalna viza za Novo Zelandijo (1. del)
Odkar je Slovenija leta 2009 z Novo Zelandijo podpisala sporazum o delovno potovalnih vizah oz. Working Holiday Visas, njihova priljubljenost vse bolj narašča in vize se razgrabijo kakor sveže pečene žemljice.
Nova Zelandija za marsikoga, predvsem pa za svetovne popotnike, predstavlja svojstven raj. Njena dih jemajoča neokrnjena narava je eden glavnih razlogov, da se ljudje odločajo za obisk, seveda pa to še zdaleč ni edini razlog. Poleg tega, da je osupljiva v svoji lepoti, človeku ponuja mnogo adrenalinskih užitkov- ne gre pozabiti, da gre za ‘’mamo’’ marsikaterega adrenalinskega športa, hkrati s tem pa je zelo preprosta za potovanje. K temu pripomore njena dobro nastavljena ‘’politika’’, ki je samo odraz njenih prebivalcev. Torej – prijazna, enostavna za uporabo in gostoljubna.
Vse to in še več, je Nova Zelandija, zato ne preseneča, da je povpraševanje za takšne ali drugačne vize tako veliko. Delovno potovalna pa brez dvoma omogoča enega najelegantnejših načinov, da si to državo ne samo ogledaš, pač pa jo tudi dodobra spoznaš.
Kako se torej čim bolje pripraviti in na kaj biti pozoren, da človek ne zamudi edinstvene priložnosti naužiti se dežele dolgega belega oblaka. V kolikor želite biti eden od stotih srečnežev (Sloveniji oz. njenim državljanom je namreč na voljo 100 viz), bo tale članek pravi za vas, saj ponuja odgovore na skoraj vse, kar je potrebno vedeti o tej vizi, tudi z, upam da, koristnimi nasveti iz prve roke.
Kaj sploh je delovno potovalna viza?
Delovno potovalna viza je viza, na podlagi katere je posamezniku, ki zanjo izpolnjuje kriterije in pogoje ter jo uspešno pridobi, omogočeno, da v državi Novi Zelandije preživi do 12 mesecev, s tem, da lahko za posameznega delodajalca dela do maksimalno treh (3) mesecev. Glede veljavnosti vize je tako – od dneva, ko vam je viza odobrena, prične teči enoletni rok, v katerem jo lahko ”izkoristite”, veljavnost vize za bivanje na NZ, pa prične teči z dnevom vstopa na tla NZ. Po domače – shema, ki se praviloma odpre aprila – torej aprila 2014, lahko v NZ pridete do aprila 2015. Če v NZ vstopite oktobra 2014, ste lahko tam do oktobra 2015, če januarja 2015 pa do januarja 2016. Viza vam tudi omogoča, da v tem času državo zapustite in se, če je še veljavna, vanjo tudi vrnete, tako da bodo izleti na bližnje otoke (npr. Cookovi) ali ne tako sosednjo Avstralijo, več kot možni in dobrodošli.
Kateri so kriteriji oz. pogoji zanjo?
Pa poglejmo, kdo lahko za to obliko vize zaprosi in katere pogoje mora izpolnjevati – za vizo lahko zaprosi:
- Slovenski državljan, ki je star vsaj 18 let in ne več kot 30 let
- Ima veljaven slovenski potni list, ki bo v veljavi vsaj še 3 mesece po tistem, ko NZ zapusti
- Izpolnjuje vse zdravstvene in nekaznovalne pogoje ter zahteve, ki jih NZ predpisuje
- Ima povratno karto oz. ima dovolj denarnih sredstev, da si karto kupi
- Ima s sabo 4.200 NZ dolarjev oz. nekje okoli 2.600 evrov
- Ima urejeno ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki je veljavno za čas bivanja na NZ
- Pride tja s prvotnim namenom potovati in drugotnim delati ter služiti oz. se izobraževati
- Še nikoli prej ni koristil te vize (kar pomeni, da lahko zanjo zaprosiš in jo koristiš samo enkrat)
To se zdaj morda sliši rahlo zastrašujoče, ampak brez skrbi, je daleč od tega. Kiwiji, kakor se Novozelandci imenujejo, so daleč od tega, da bi bili zastrašujoči ali da bi kaj posebej komplicirali. Pogoje seveda moraš izpolnjevati, vendar vse poteka zelo na mirno, zelo sproščeno in prijazno, skratka čisto v kiwi stilu. Vendar pričakujejo fair-play, kar pomeni predvsem to, da se goljufanje in izigravanje ne splačata.
Kako in kdaj zaprositi?
Letos se bo shema odprla 8. aprila 2014, ob 10. uri zjutraj po novozelandskem času. Tukaj ne gre pozabiti na trenutno 12-urno razliko- dežela dolgega belega oblaka je dvanajst ur pred nami, sedaj pa sami opravite matematični del, kdaj bo treba biti v nizkem štartu pred računalnikom- verjamite mi, splača se biti dobro pripravljen in si formularje, ki jih je potrebno izpolniti, pogledati že prej. Vize so lansko leto, ko sem sama zaprosila zanjo, pošle v rekordno kratkem času in človek mora biti hiter ter hkrati imeti malo sreče. Pripravljenost in informiranost sta ključnega pomena.
Najlažje je zanjo zaprositi preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na spletni strani NZ imigracijske službe. Stric Google bo tukaj v manjšo pomoč.
Cena vize znaša okoli 120 NZ dolarjev oz. 75 evrov. Plačate jo lahko samo in edino s kreditnima karticama Visa ali Mastercard. V kolikor teh kartic nimate, brez skrbi- lahko si ju sposodite od nekoga, ki ju ima, seveda z njegovim dovoljenjem in vedenjem.
Poleg elektronske prijave, je možna tudi fizična, mislim pa, da bo v tem primeru potreben obisk najbližje ambasade oz. konzulata NZ.
Mimogrede – za to vizo lahko zaprosite tudi, če se že nahajate na NZ tleh, ob pogoju, da ste tam na podlagi druge, ustrezne začasne vize.
O izpolnjevanju obrazca
Kot že rečeno, imam sama izkušnje le z izpolnjevanjem elektronskega obrazca, za katerega sem že omenila, da je priporočljivo biti dobro pripravljen ter si ga že prej pogledati, da človek ve, kaj mora izpolniti, kaj lahko izpusti in podobno. Obrazec se nahaja na spletnih straneh njihove emigracijske službe. Na dan, ko se shema odpre je pametno biti ob računalniku, kajti hitrost igra pomembno vlogo-ko je kvota zapolnjena, se zapre, kar pomeni, da se vloge ne more oddati.
Pozorni bodite, da vpišite prave in veljavne podatke. Ti podatki so predvsem vaše ime in priimek, datum rojstva, številka potnega lista in datum njegove veljavnosti.
Potem, ko vizo oddate, pričakujte odgovor v nekje roku tedna, ali je viza potrjena ali ne- odgovor bo prišel na vaš e-naslov. Na spletni strani imigracijske službe, se je potrebno registrirati in potem lahko tudi tam v svojem profilu spremljate sam proces. Ko vam je viza odobrena, se prvo veselite, potem pa je ne pozabiti enostavno natisniti in prinesti s seboj.
Kako vstopiti v državo?
Najprej je treba najti dobro in ugodno letalsko karto. Tukaj ni kake blazne filozofije, včasih je posredi velika sreča in letalsko karto lahko najdeš po precej ugodni ceni. Splača se preverit in spremljat razne akcije. Ne glede na ceno, je gotovo samo eno- let bo ubijalsko dolg. Večina ljudi prileti v Auckland, največje in najbolj poseljeno mesto Nove Zelandije in od tam nadaljuje pot, kamor koli pač že.
Potem, ko prestaneš maratonski let te prvo čaka srečanje s carino, kjer preverijo tvoj potni list, veljavnost vize, meni osebno denarnih sredstev niso preverjali in baje jih večini ne, vsekakor pa je nek ”začetni kapital” pametno imeti zraven.
Pozornost velja nameniti naslednjim stvarem- temu, kaj lahko prineseš v državo in kakšen lahko vanjo vstopiš.
Že na letalu dobiš v roke t.i. arrival card, ki ga moraš izpolnit in odgovorit na zastavljena vprašanja. Spet- bit iskren se najbolj splača, vsaj po mojih izkušnjah. Nova Zelandija je lahko zelo prijazna, ampak tudi zelo stroga. Posebej ko pride do tistega, kar zahteva in pričakuje, ena teh stvari je tudi to, kaj lahko oz. česa ne smeš prinesti v državo. Vnos svežega sadja je tako na primer strogo prepovedan. Če vas je letalska družba recimo počastila z jabolkom, ki ga ne pojeste, vtaknate v torbo in nanj pozabite, vas lahko to drago stane. Ampak brez panike, preden pridete do carinske kontrole, vas table nad koši ves čas opominjajo, da je zdaj še čas, da se vsega ‘’prepovedanega’’ blaga znebite in se tako izognete kazni. Vso ostalo hrano kot tudi ostalo blago, ki bi se lahko znašlo na “prepovedani” listi, ki jo oz. ga morebiti imate v prtljagi je potrebno prijaviti, isto velja glede določenih zdravil, pozornost pa velja nameniti tudi čevljem. Nova Zelandija je izredno zaščitniška do svoje flore in favne, zato ne bodite presenečeni, če bodo zahtevali, da vam dodobra pregledajo čevlje.
Toliko za zdaj – o sami vizi, več o tem, kako in kje začeti, ko si enkrat tam, kaj vse potrebuješ in moraš prvo urediti, kako je z davki in podobno, pa v drugem delu.
