Odvisnost



Kako ti gre? To je prvo vprašanje, katero zastavimo znancu, prijatelju ki ga srečamo po dolgem času. Največ se sprašuje po zdravju, osebnem življenju, delu, ljubezni …

Ponavadi je  isti odgovor . Saj veš, kakor ponavadi. In potem steče debata taka ali drugačna. Srečanje na ulici, v trgovini ali kje zunaj doma se največkrat konča ob kavi, kozarcu piva, vina… skoraj nikoli pa ne ob kozarcu soka, vode. Zakaj tako? Kdo ve? Mogoče zato, da se nam jeziki lažje razgovorijo, pozabimo na vsakodnevne skrbi ki nas tarejo in alkohol kar nekako pomaga pri premagovanju ovir, težav. Sicer pa…

Alkoholna odvisnost

Saj ostane samo pri eni rundi…..

Ni res. Ta runda se večkrat potegne še v eno, še eno, še eno… Dokler lahko govorita, se spodbujata, kritizirata zakonca, otroke,starše, šefe… saj navsezadnje noben ne ve kakšna krivica se jim dogaja. In ko je debate konec, lokal se počasi prazni ugotovita da je ura že krepko čez uro, katero bi morala že pojesti skupno kosilo in mogoče tudi večerjo doma.  Na koncu tega prečudovitega dne se domenita kdaj bi se ponovno srečala in dokončala debato. Ura jima je namreč krepko ponagajala in je kar izpuhtela v tem prečudovitem popoldnevu. Pa kaj če bodo doma sitnarili… saj po dobrem delu resnično paše malo počitka in klepeta ob kozarcu ali dveh za sprostitev.

Vendar ena runda se ni končala, alkohol zahteva še eno, še eno, še eno rundo…

Tako približno se prične s prekomernim pitjem. Vikend pitje postane rutina. Vsakodnevno pitje kozarčka vina ob kosilu. Enega kratkega ali borovničke, ker je slaba prebava. Pivo za žejo pa sploh paše in kdo si ne bi za najboljšega prijatelja privoščil eno resnično drago, mogoče res predrago buteljko kvalitetnega vina. Res stane ogromno denarja, ampak obiskujemo se ne vsaki dan. Jutri ne bomo jedli dobrega kosila, bomo pa jedli zdravo, kakor so kuhale naše stare mame, zelje, fižol , polento. Za buteljko dobrega se pa res splača en post na jedilniku narediti. Doma bo hudo, ampak bodo že preboleli. In najpomembnejše pride… skupaj ga bova popila. Še bo veselo. In tudi je bilo. Vendar? Proti večeru se ne spomnita  kaj sta pila, samo da je teklo in je bilo dobro, ja dobro, res dobro. Samo katero vino je že bilo? Spomin ne deluje. Škoda. Ampak veselo je  bilo.

… eno rundo kvalitetnega vina…. katerega se ne zna ceniti…

Pijača je kakor zdravilo. Pije se po žličkah, so govorili že stari ljudje. In tako je včasih bilo. Cenili so dobro stvar. Ampak danes so drugi časi, drugače mislimo in drugače pijemo. Saj so bili včasih tudi pijančki, tisti vaški. Povsod se jih je videlo ko so prosili za kozarček. Bili so zanemarjeni, brez zob, zaudarjali so, ljudje so se jih že od daleč izogibali. Ja, tako je bilo včasih. Danes ni tako, se ne pije tako. Moderni časi so in si lahko privoščimo.

Pitje je ostalo, je kulturna dediščina.

In tako se znajdemo na tleh, kakor v starih časih. Zapiti, s svojimi pivskimi prijatelji. Govorimo počez in modrujemo ali pa smo tiho in mislimo kako se je meni to lahko dogodilo. Občasno se sliši hrup, pretep ko se kri »pregreje«. Vse to  stanje katero ne nudi dosti možnosti ali… alkohol ali usihati.

Pijem prekomerno…pomagajte prosim

Marsikdo se sam ojunači in prosi svoje za pomoč. Drugemu je težko in anonimno sprašuje kam se mora obrtni za pomoč. Vendar korak je narejen. Človek se zave svoje odvisnosti. Odvisnosti od prekomernega pitja alkohola, mogoče je zraven še tobak , igre na srečo, preobjedanja… še dosti odvisnosti je prisotnih. Glava se v trenutku zbistri. Kaj je meni tega treba bilo … se je vprašal in se še vedno sprašuje ON. On, kateri ne razume kako in kdaj je padel v to omamo. Saj vendar ni bilo vse tako hudo. Samo malo, v družbi. Vendar očitno je ta navada prišla v stil življenja. Njegov stil pa je bil in trenutno je še prekomerno pitje alkohola. Doma so žalostni, razočarani, obupani. Pomoč odklanja, pa vendar bi jo rad sprejel ampak ga je sram. Sram samega sebe.

Odvisnost

Me slišiš? Slišiš moj klic na pomoč…. pijem, pomagajte

In res smo pomagali. Težki so prvi koraki. Na nogah je svinec. Korak je težak. Po glavi se motajo vsemogoče misli. Kdo me vidi in gleda? Vsi vedo kaj sem in kam grem. Pa je res? Ti piše na čelu  te vpraša vest ? Pogledaš se v ogledalo in vidiš neko neznano osebo. To vendar nisi ti, to je druga oseba. Izpita, zapita, siva, zgubana, grda, izčrpana… nikjer pa ni nič napisano s svinčnikom. Torej lahko grem tja kamor sem namenjen. Nesem težko breme. To ni potovalka, to je moje osebno breme. Nosim ga sam, nosijo ga moji najbližji. Skrbi jih zame. Bo šlo? Bomo vsi skupaj zmogli? Dolga je pot in še daljša bo da jo prehodim. Na poti bo z menoj ogromno mojih dragih. Hodimo, hodimo, osip je čedalje večji. Obračam se. Kje so moji prijatelji? Jih mogoče ne vidim? Hodimo, hodimo, hodimo… vedno manj nas je. Le kje so vsi? So me zapustili moji najboljši prijatelji? Zakaj ? Ni odgovora. Danes ga ni. Pot je naporna, skalnata, strma, huda…

Prispeli smo na vrh poti, ni alkohola, ni odvisnosti, je lepota življenja, je sonce…..

Danes se vračam po lepi poti domov. Pot je obsijana s soncem, smehom, pesmijo… veselimo se novega življenja in nove poti. Vendar na tej dolgi, predolgi poti sem izgubil veliko prijateljev. Ostali so v dolini, niso zmogli poti proti soncu. Odnehali so. Dobil pa sem ogromno novih, nasmejanih, veselih in pozitivnih ljudi okoli sebe. Moja družina je srečna, sam sem srečen. Ne oziram se več nazaj. Samo naprej v svobodo, z svojo novo samopodobo, z zaupanjem vase …..

Prekomerno pitje alkohola je pustilo v dolini skoraj vse moje prijatelje

Pogrezajo se v kozarcu, modrujejo, se jezijo na ves svet, družino, sistem…so žalostni, objokani, neurejeni… ponudim jim roko v pomoč. Vendar …..

Prekomerno pitje dragi moj kolega….

Kdo ti  je rekel da ga popijem preveč? Saj ga pijem za moj denar. Tebe so nekje malo pomasirali da si tak čudak, čuden. Ne veš kako dober je kozarček vina. Tistega tam, saj ime in znamka nista važna, glavno da teče in sem dobre volje. Pa ti mi praviš da sem zasvojen? S čim pa?

Odvisnost od alkohola

In tako gre naše življenje dalje. Stil življenja katerega prinese v marsikatero življenje, družino pokvari posameznika. Na začetku je ena runda, pa še ena, pa še ena….

Ampak pri novi družini ni več tega. Ni zasvojenosti z prekomernim pitjem, kajenjem, igranjem iger na srečo in še česa drugega. Živimo v lepem in složnem, nam sončnem življenju.

Smo v postnem času

Pomislimo da bi bilo zelo lepo, če bi ta postni čas trajal celo leto, večje obdobje, življenje. Samo stil življenja je potrebno spremeniti in sprememba bo očitna. Vsako prekomerno pitje alkohola, prekomerno kajenje, prekomerno ali premalo hranjenja ni naravno. Telo človeka rabi zdrav stil življenja. In moramo zaupati vase, se medsebojno pogovarjati, si povedati vse kar nas obremenjuje. Samo na tak zaupljiv način tudi pravočasno rešimo nastale probleme kateri se kar kopičijo v nas. Današnji stil življenja zahteva hitro reagiranje, prehitro, skoraj z nadčloveškimi napori živeti življenje. Ne pomagajmo si z poživili. Pomagajmo si z pogovorom, nasvetom. Sramota ni vprašati. Tudi to je del življenja. Iskati sebe, poskrbeti zase. Se imeti rad.

Imejmo se radi…..spoštujmo svoje telo …..

2 komentarja

  1. Nataša Scabar

    Ja, vse kar si napisala je resnično. Naša družba brez pitja ne more naprej. Starši (prvi vzgojitelji) prenesejo to navado na otroke, ki se zgledujejo po nasjstnikih, itd. To pa je večkrat uvod v svet mamil, saj alkohol je mamilo, kot bi morali znati vsi. A se premalo govori o tem, ljudje se skrivajo, nočejo slišati, kaj tvegajo ob pitju alkoholnih pijač. Dovolj, da pogledaš današnjo mladino, ki bodo jutrišnji odrasli in starši. Strah me je, kaj bo.
    Zelo popolen članiek, ki govori o problemu, o katerem slišati, kaj pa se pozanimati o njem.

    • hvala, res je tako. Vendar največkrat vsak najraje pogleda k sosedu in reče : pri nas pa ni tako, misli si pa svoje. Ve, da dela narobe, vendar…. naredi pa nič. Škoda. Kakor sem napisala , to je kultura prekomernega pitja.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*