Zobne obloge so glavni vzrok za razvoj gingivitisa (vnetja dlesni) in paradontitisa
Skrb za zdrave zobe je izjemno pomembna, saj na ta način preprečimo raznovrstna nepotrebna obolenja. Pri gingivitisu oz. vnetju dlesni nastanejo med zobmi in dlesnimi obzobni žepi, kjer se naberejo bakterije, ki povzročijo vnetje. Simptomi vnetja so rdečkaste in otečene oz. nabrekle dlesni.
Gingivitis lahko napreduje v hujšo obliko bolezni, ki jo imenujemo parodontitis. Pogovorno se pogosto uporablja tudi izraz parodontoza. Pri parodontitisu so vneta globlja obzobna tkiva, in sicer koreninski cement, pozobnica in alveolna kost. Povzročitelji parodontitisa so lahko tudi hormonske spremembe, sladkorna bolezen, stres, genska zasnova, virus HIV, hepatitis, določena zdravila ter tudi nekateri drugi dejavniki.
Simptomi paradontitisa, diagnosticiranje ter posledice v primeru nepravočasnega zdravljenja
Ker se pri parodontitisu v začetnem stadiju pojavijo le blažji simptomi, se dosti ljudi ne odloči za obisk stomatologa. Blažji simptomi so krvavenje dlesni ob ščetkanju zob ali ob zaužitju trde hrane, slab zadah ter vnete dlesni. Bolečine se pojavijo šele v napredovalnem stadiju. Kljub temu, da so simptomi blagi, je izjemno pomembno, da se odločite za obisk stomatologa. Pri diagnosticiranju stomatolog uporablja zobozdravniško sondo ter rentgensko slikanje, ki pokaže ali je kostna gostota v mejah normale ali ne. V primeru izgube kostne gostote govorimo o parodontitisu. Če se zobje ne zdravijo pravočasno, postajajo vse manj stabilni, saj bakterije začno raztapljati kosti. Propadanje obzobnih tkiv pa je lahko vzrok za popolno izgubo zob. Posledice nezdravljenega parodontitisa pa so lahko še dosti hujše. Parodontitis je lahko vzrok za nastanek ali poslabšanje predvsem bolezni dihal, srčno-žilnih bolezni ter sladkorne bolezni. Pri nosečnicah je lahko vzrok za prezgodnji porod ter nizko porodno težo novorojenca. Bakterije se lahko v napredovalnem stadiju razširijo tudi iz obzobnih tkiv v kri.
Zdravljenje paradontitisa
Zdravljenje parodontitisa zajema čiščenje mehkih in trdih zobnih oblog, merjenje globine žepov, kiretažo mehkih delov žepa, zagladitev korenin, poliranje zob ter izpiranje žepov z razkužilom. Če je zdravljenje pri stomatologu neuspešno, se nadaljuje pri specialistu parodontologu, ki v večini primerov nadaljuje zdravljenje s sistemsko antibiotično terapijo. V primeru, da ima bolnik po antibiotični terapiji še vedno obzobne žepe globlje od 5 mm, parodontolog nadaljuje zdravljenje s kirurškim posegom.
Preventiva pred razvojem paradontitisa
Najboljša preventiva pred parodontitisom je reden obisk stomatologa, pravilna prehrana ter ustrezna ustna higiena. Pojav obolenja povečuje uživanje sladkorja ter kajenje. Priporoča se uživanje naravnih sladkorjev, ki so v sadju in zelenjavi. Za čiščenje zob stomatologi priporočajo uporabo mehke zobne ščetke. Najučinkovitejše pri odstranjevanju zobnih oblog pa so električne zobne ščetke. Že od malih nog vsi vemo, da bomo najbolj preprečili razvoj bakterij z umivanjem zob po vsakem obroku. Če ne gre drugače pa vsaj 2-krat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. Ker z zobno ščetko ne moremo popolnoma odstraniti oblog v medzobnem prostoru, je priporočljivo uporabljati tudi zobno nitko in medzobno ščetko. Uporaba zobne nitke in medzobne ščetke je zelo pomembna, saj se večina bolezni zob in obzobnih tkiv prične ravno v medzobnih prostorih. Pri debelini nitk ter medzobnih ščetk pa se seveda prilagodimo velikosti medzobnega prostora. Z upoštevanjem vseh priporočil se izognemo nepotrebnim obiskom pri stomatologu ter poskrbimo za zdrave zobe ter vsesplošno zdravje.
