Pivo – pijača bogov



Kot ljubitelju avtomobilizma in navtike mi še na misel ne pride, da bi propagiral prekomerno pitje alkoholnih pijač. Vendar pa, ko nimam namena in potrebe uporabljati vozil, nimam ničelnega odnosa do teh pijač. Predvsem sem zagovornik slogana: ne pij veliko, pij dobro. To se lahko nanaša tako na pivo, vino ali ostale pijače. No isti slogan pa lahko uporabimo malenkost spremenjen tudi za hrano.

pivo

Ker je o vinu vedno dosti povedanega in napisanega, bom jaz napisal nekaj besed o pivu.

Velika večina med nami pivo pozna in ga tudi pije. Seveda v različnih količinah. Redko kdo pa ve, da pivo velja za najstarejšo in najbolj razširjeno alkoholno pijačo na celem svetu. Med prav vsemi pijačami je na 3. mestu po svetovni porabi takoj za vodo in čajem. Piv je več vrst, večina nas ve, da so svetla in temna pa mogoče da so ječmenova in pšenična.

Vendar poznamo zelo veliko različnih stilov piv, okusov in načinov varjenja. Tako na grobo jih delimo na piva zgornjega vretja in piva spodnjega vretja. To se nanaša, kje se med vrenjem nahajajo kvasovke. Pri zgornjem vretju se kopičijo na površini piva in najboljše delujejo pri 15 do 25 stopinjah celzija, pri spodnjem vretju pa se kvasovke ne kopičijo pri vrhu in delujejo najboljše pri temperaturi od 5 do 13 stopinj Celzija. Piva zgornjega vrenja so razni Aleji,  Stout, ječmenovo vino, Porter, določena pšenična piva. Piva spodnjega vretja pa so predvsem ležaki, dimljeno pivo in kameno pivo.

Pivo izvira iz Mezopotamije, kjer so ga poznali že pred več kot 8000 leti. Tehnologija priprave se je od žvečenja in pljuvanja žita, da bi dosegli vretje, razvila do danes popolnoma avtomatiziranih tehnoloških postopkov.

Varimo ga lahko tudi sami doma brez dragih in zapletenih priprav. Pri varjenju domačega piva lahko uberemo več poti in posledično težavnostnih stopenj.

Pa poglejmo, kako pivo sploh nastane. Če poenostavimo razlago,  je postopek tak: ječmen, koruza ali kako drugo žito v posebnem postopku spremenimo v slad. Slad zmešamo z vodo, dodamo pivovarski kvas ter pustimo, da kvasovke med alkoholnim vrenjem predelajo sladkorje v alkohol in ogljikov dioksid. Dodamo tudi hmelj, ki da značilen okus in vonj. Z različnimi recepturami se določa, kakšen bo okus in kakšne barve bo.

Tudi sam sem se lotil varjenja svojega piva in za prvič sem izbral najmanj tvegan postopek.

Kupil sem fermentator, ki je bil velik za 25 lit piva, pribor in sredstva za čiščenje ter najbolj pomembno pri tem postopku – sladni ekstrakt.

Za lažje začetniško varjenje sem nabavil kar komplet, v katerem so sladni ekstrakt, ekstrakt hmelja in kvasovke ločeno pakirane. Prevrel sem 25 litrov  vode, da mi slučajno klor ali kaj drugega iz vode ne bi naredilo škode med mojimi kvasovkami. Ko se je voda ohladila, sem jo vlil v fermentator. V  5 litrov vroče  vode sem vlil sladni ekstrakt in vse skupaj pokuhal. To je tako imenovana pivina. Zlil sem jo v fermentator z vodo in dodal kvasovke. Zaprl sem fermentator in namestil vrelno veho.

Zdaj se začne preobrazba mojega zvarka v pivo. Potrpežljivo sem čakal dolgih 20 dni in napočil je čas za flaširanje. Očistil sem steklenice, jih osušil ter v vsako vsul sladkor za drugo vretje. Iz fermentatorja sem pretočil »pivo« v steklenice in seveda malo poskusil polizdelek. Ugotovil sem, da ni okusen. Steklenice sem zamašil in dal bodoče pivo na dovretje in staranje. Po cca 10 dneh sem poskusil pivo iz prve svoje steklenice. Bilo je pivo, vendar še ni imelo res pravega okusa. Po cca 30 dneh je bilo pivo po moji oceni takšno, kakršno mora biti.  Od dveh zabojev mojega piva, se mi je pokvarila samo ena steklenica. Pomembna je čistoča in dobro zaprtje steklenic. Pivo smo počasi popili in naredili bomo novega.

pivovarna 3

Ko pa bom imel čas, se bom lotil varjenja po kakšnem težjem in bolj samostojnem postopku.

Čar lastnega varjenja je v tem, da lahko z izbiro recepture in dodajanjem različnih količin sladkorja ustvarjamo različna piva.  Nekaj pa tudi odtehta občutek, da si zvaril sam svoje pivo. Znanstveniki so odkrili, da je pivo v zmernih količinah tudi zdravju koristno. Pozitivno deluje na srce, ledvica, vsebuje veliko antioksidantov, koristi kostem, je eden najučinkovitejših duaretikov. Ugodno deluje na kožo, vendar ne skozi« želodec« ampak z zunanjo uporabo.

Veliko užitkov pri uživanju v pijači bogov – pivu, vendar v zmernih količinah.

Na zdravje!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*