Poletne počitnice po bivši Jugoslaviji 2 (ali nostalgija po bivšem sistemu)



Prav počasi se družinsko spet natrpamo v kombi. Sledi relacija Blace (Hrvaška) : Budva  (Makedonija). Ker smo se zaradi predajanja užitkom na plaži prav nemarno pozno odpravili na pot, smo v Budvo, kjer smo bili zmenjeni z lastnikom apartmaja, prispeli šele ob polnoči. To je zelo »pametno«, če imaš s seboj na poti še otroke in če imaš apartma plačan že od jutra.

plaža Kamenovo, MNE
plaža Kamenovo, MNE

V Budvi sem spet malo podoživela našo bivšo temperamentno Jugo. Namreč ko smo s kombijem zapeljali na obračališče, ki je bilo očitno namenjeno le taksistom; so nam taksisti v trenutku zapeljali za kombi, obenem pa trobili naj se umaknemo in nam kazali sredince. Hvala, hvala vam za prisrčno dobrodošlico! Pa smo kljub temu našli lastnika apartmaja, ki nas je popeljal do naših prenočišč v Bečićih. Zanimivo da najameš apartma, ki naj bi bil od morja oddaljen 100 metrov in se voziš iz glavne ceste v hrib še nadaljnjih 100 metrov… No ostalo situacijo bomo pa preverili zjutraj, ko se malo odpočijemo in se pomirimo.

Torej jutro je prišlo in kar strah me je bilo pogledati skozi balkon, ker se mi je že ponoči zdelo morje strašno daleč od naših apartmajev. In res je bilo tako. Iz apartmajev smo hodili vsaj 20 minut do plaže. In to do najbližje hotelske plaže, nabite z ležalniki, s ceno 5€ za najem vsakega ležalnika!? Plaža pa hmmmm, no… a se je bilo treba voziti tako daleč!? No, imajo pa vsaj za uradno valuto naše evre, zanimivo ne?

A ni nam preostalo drugega, kot da se asimiliramo z okolico in se v pozitivnem duhu predamo okoliščinam. Naslednji dan smo si tako poiskali drugo plažo, imenovano Kamenovo, ki je bila manj natlačena in kar spodobna, če odštejemo vse plastenke in ostalo nesnago, ki leži po robovih plaže. Ta plaža je bila sicer še malo dlje od naše najbližje plaže, a se je vseeno izplačalo hoditi še pet minut več. Prava reč 20 ali 25 minut hoje, z vsemi otroci, napihljivimi čolni in ostalimi rekviziti. Nič hudega, če te med hojo do apartmaja  v strm hrib žge sonce, medtem ko otroci jamrajo, padajo po kamnitih stopnicah in se malo opraskajo ob bodičevju.  V pozitivnem duhu gremo  veselo naprej,  to poletje bomo na dopustu postali »fit«!

In res, ko smo sprejeli situacijo takšno kot je, smo začeli uživati. V najbližjem bifeju na plaži smo odkrili odlično hrano in najboljše pleskavice na svetu (mimogrede takšne hrane doma sploh ne jem, ker mi ni všeč).  Osebje je bilo do nas večinoma zelo prijazno in dokler jim nismo v tekoči »črnogorščini« naročili pleskavic, so nas imeli za Ruse, ki jih je mimogrede tu zelo veliko. Prav čudno so nas gledali, od kje nam takšno znanje njihovega jezika. No ja, tudi sama sebe sem presenetila, kako so nas v bivši Jugi dobro zdresirali, kar se tiče znanja takrat še imenovane »srbohrvaščine«.

Ko smo naročali priloge za v pleskavice, so se nam smejali, ker smo hoteli vanje stlačiti cel kup zelenjave; ko smo se vozili s kolesi, so nas gledali kot svetovno čudo. »Kolo? Zakaj že?« Pa smo tudi kolesa počasi zaklenili in se raje odpravili na avtobus, ki nas je poceni in praktično pripeljal do centra Budve, in tudi sredi noči nazaj iz Budve do apartmajev.

Budva, obala

Nočno življenje v Budvi je pravi raj za zabave željne žurerje. V največji diskoteki v mestu se noč za nočjo vrstijo koncerti največjih jugo zvezd. Vsakih nekaj metrov ob promenadi je drug »fensi« lokal, s svojo specifično glasbo in ambientom.  Da ne bo pomote, vsi lokali so nabito polni lokalne mladine in turistov. In kako ločiš »lokalce« od turistov: prisotna lokalna dekleta so večinoma mlada, lepa, visoka in v visoooookih petah; turisti pa smo bolj sproščeno oblečeni in obuti. Ampak ker nisem več v fazi žuriranja, sem se raje s prijateljico podala v nočni šoping ob promenadi. Nato pa še na kos pice in pivo ter z mestnim avtobusom nazaj do apartmaja v Bečiće.

Naslednjič: relacija Skadarsko jezero – Mostar – domov

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*