Velika noč je za kristjane najpomembnejši praznik. Na veliko noč se praznuje Jezusovo vstajenje od mrtvih. Pred približno 2000 leti so križali Jezusa Kristusa na veliki petek, na nedeljo tretji dan pa je vstal od mrtvih in s tem svetu sporočil odrešenje.
Tradicija velike noči se po svetu razlikujejo. Vendar pa je povsod na veliki petek zapovedan strogi post, katerega se kristjani držijo. Drugi dan na veliko soboto pa je blagoslavljanje oziroma žegnanje jedi v cerkvi ali po vaseh, ki jih kristjani odnesejo v posebni košari, katera je za to namenjena, povrhu pa pokrijejo z zelo lepo okrašenim prtičkom. Ta jedila pa se potem pogostijo za nedeljski zajtrk po velikonočni maši. Na velikonočno nedeljo pa so po navadi po sloveniji procesije kjer se nosi kip vstalega Kristusa.
Ker je velika noč najpomembnejši praznik ne smemo pozabiti na simboliko, ki jo le ta prikazuje:
- SUHO MESO: Kristusovo telo
- RDEČI PIRHI: kaplje Kristusove krvi
- HREN: žeblje, s katerimi je bil preboden Kristus na križu
- POTICA IN OSTALA PECIVA: trnjevo krono
Velika noč se je začela že v judovstvu ter tudi v navadah poganov, ki pa so praznovali prihod pomladi. Praznik se v sloveniji imenuje tudi vuzem. Na predvečer velike noči so zgodnje kristjane tako v preteklosti kot sedaj jih še vedno kot osebe krščujejo na ta praznik. Krst pomeni vstop v novo življenje – kar pomeni: Tako kot se pišče izvali oziroma pride iz jajca tako je tudi Jezus Kristus vstal in prišel iz kamnitega groba – Jajce tako pomeni krst in znamenje, ko je Jezus vstal od mrtvih (vstajenje).
Velikonočna jajca ali pirhi se na veliko noč izmenjavajo, kar pa je navada od starih poganov kot čaščenje boginje Eostre. Ta jajca predstavljajo kot prijateljsvo ali ljubezen pomenijo pa tudi celotno stvarstvo, ki se pooseblja kot kozmično.
Kako izračunamo datum velike noči?
Velika noč je praznik, kateri se datum lahko premakne tudi za mesec dni. Odvisen pa je tudi od drugih praznikov kot je pust.V Nikeju kjer je potekal prvi ekumenski koncil so se sporazumeli, da se veliko noč praznuje, ko nastopi prva nedelja po prvi pomladni polni luni. Velika noč se tako lahko praznuje med 22.marcem in 25. aprilom. Seveda pa astronomskim odkritjem cerkev nikoli ni sledila.
Rimskokatoliška cerkev ima v uporabi formulo, ki pa ima lahko od realne polne lune odstopanja. Z astronomskimi opazovanji bi lahko bila velika noč leta 1962 in 1954 teden prej tako pa je bila z zamikom.
Tudi pravoslavni cerkvi uporabljajo za izračunavanje polne lune formulo, ki pa je po ciklusi Metona. Po takšni izračunavi lahko polna luna odstopa nekaj dni ali celo več od astronomske polne lune.
V pravoslavju je velika noč lahko za teden dni ali še nekaj dni več pozneje kot pa v Rimokatoliški cerkvi. Pogosto pa se tudi zgodi, da imata obe cerkvi na enaki dan praznik velike noči. Pravoslavne cerkve so leta 1923 začele uporabljati novi – prenovleni koledar, ki se imenuje Milankovičev koledar ter tako tudi prenovljeno formulo za napoved izračuna velike noči. Vendar se za to niso odločile vse cerkve ampak le nekatere, finska pravoslavna cerkev pa je začela uporabljati novo formulo.
Veliki četrtek
V cerkvi se na veliki četrtek tako kristjani zahvaljujejo za zakrament mašniškega posvečenja. Kristjani praznujejo dva zakramenta – zakrament mašniškega posvečenja in evharistije.
Jezus se nam je pri zadnji večerji s svojimi učenci razodel in izročil svojo kri in svoje telo v jed in pijačo. Postavil je tudi zapoved ljubezni med ljudmi.
Veliki petek
To je dan, ko se kristjani spominjajo Kristusovega trplenja na križu in smrt na križu. Takrat si vzamejo tudi čas za molitev križevega pota, ki ima štirinajst postaj in z obredi – s katerimi se priporočajo in častijo križ. Prebirajo sveto pismo o Jezusovem trpljenju in smrti ter o Janezovem evangeliju.
Velika sobota
Na vse zgodaj zjutraj na veliko soboto duhovniki blagoslovijo ogenj (goba) in vodo. Z njimi pa se kristjani vračajo na svoje domove kjer blagoslovijo svoj dom. Gospodinje na velikonočnem ognju pripravijo jedi in dobrote. Na ta dan se cel dan časti Jezusa v Božjem grobu v katerega je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začnejo že zvečer z bogoslužjem.
Preberite si še:
