Na poti iz Laškega proti Zidanemu mostu se na desni strani v hribu zlatijo s svojim razkošjem Rimske terme. Prvi lastnik je bil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, ki jih je kupil v čast svoje žene Amalije. Legenda pravi, da je zaradi te termalne vode ozdravel. Rimske terme so slovele po celi takratni stari celini in tu je letovala cela vrsta slavnih zgodovinskih osebnosti, ki so pustile termam svoj pečat. Med drugo svetovno vojno je bila to vojaška bolnišnica in tudi vse do leta 1991 so bile last bivše jugovojske in dostopne le zaprtemu krogu oficirjev. Najdeni pa so tudi starorimski ostanki spomenikov in žrtvenikov raznim muzam in boginji zdravja Valetudi.
Po razpadu Jugoslavije Rimske terme neslavno propadajo. Oživila jih je ponovno novonastala država Slovenija in jih spremenila v rehabilitacijski center šele konec leta 2005. Tri leta kasneje s pomočjo tujega kapitala prenovijo še Sofijin dvor in zgradijo Rimski dvor. Termalna voda se steka iz Amalijinega in Rimskega vrelca. Kemijsko je voda bogata z magnezijem, kalcijem in hidrokarbonatom. Zato so te terme odlične za zdravljenje skeletnih obolenj in stanj po poškodbah mišic in sklepov.
Sama sem dobila darilni bon prevajalskega podjetja Dvojka d.o.o, ker sem sodelovala v njihovi nagradni igri. Dva dni sva z možem uživala gostoljubje Rimskih term. Sprejel naju je nadvse prijazen receptor in razložil kompleten protokol. Avto sva parkirala v garažni hiši hotela. Nato sva se namestila v dvoposteljni sobi Rimskega dvora. Soba je bila razkošna in počutila sem se kot kraljica. Garderobo sva zložila v omare, ki so zelo velike. Imajo veliko polic in prostora za obešalnike. V omari je tudi TV. Ko sva ga prižgala, se je na ekranu izpisala dobrodošlica. Prav tako je v omari tudi mini bar. Cene pa ne tako visoke. Čudovite tople barve krasijo stene hotelskega kompleksa. In kar je bilo meni najbolj zanimivo. Na stenah so latinski izreki. Povsod. V sobah, hodnikih, dvoranah, restavracijah. Skratka, noro. S slovenskimi prevodi, se razume. Sam hotelski kompleks pa je pravo čudo domiselne arhitekture. Recepcija je šele v sedmem nadstropju.
Ker sva bila kar malo utrujena od poti in odličnega kosila, sva se ulegla za eno uro. Potem sva se šla kopat. Kopališče je čisto v rimskem slogu. Oglato, visoko in grajeno iz kamnitih plošč. Poseben občutek, ki ga ne znam opisati. Mogoče z besedo veličastno. Zgodnjepomladansko vreme je bilo kot nalašč za izzive v zunanjem delu kopališča. Tam so namreč še tri mini biserne kopeli. Skakanje po mrazu mi ni čisto nič škodilo. Okrog osme ure zvečer sva šla na večerjo. Bogat samopostrežni bife v Restavraciji cesarja Ferdinanda. V kavarni Princese Viktorije sva se še malo pocrkljala z napitkom in odšla spat. Večerno rutino sva opravila v razkošni kopalnici z dvema umivalnikoma in ogromno tuš kabino z velikim nastavkom za tuš. Prijetno utrujena sva legla. Spala nisva kaj dosti, ker nisva vajena suhih prostorov. Toda spočila sva se.
Drugi dan sva vstala okrog osme ure in odšla na zajtrk. Glej in se čudi. Samopostrežni zajtrk z vrhunsko izbiro. Pošteno sva se najedla. Zajtrk sva zaključila v kavarni s kavo. Jaz sem imela še poslovni obisk. Po prijetnem klepetu sem odšla v sobo. Krajši počitek je bil več kot dobrodošel. Skok v kopalke in uživanje v bazenu. Vmes sva se šla še malo pregret v savne. Lične manjše savne ponujajo intimno doživetje. Moj mož je prvič doživel užitek savnanja. Infrardeča mu je bila všeč. Finska in turška pa ne. Ob štirih sva imela dogovorjen termin za masažo. Na recepciji velnesa sta naju pričakala maser in maserka. Privoščila sva si rimsko masažo. Odpeljala sta naju v masažni salon z dvema masažnima mizama. Moža je masirala maserka, mene maser. Najprej sta naju dodobra sprostila z zvoki gongov. Nato pa nadaljevala s klasično masažo celega telesa. Ura užitkov je kmalu minila. Počitek v sobi je dobro del. Ob šestih sva šla na večerjo. Po večerji pa nazaj v bazen in savne. Uživala sva do poznih večernih ur. Ob kozarčku piva in v družbi izredno prijaznega osebja, sama namreč tudi delam v hotelirstvu, sva v kavarni zaključila dan. To noč sva spala že malo bolje. Zjutraj sva šla na pozni zajtrk in kavo. Potem sva pospravila sobo in se odjavila na recepciji. Dobila sva še karti za kopanje do konca dne.
Za mene je bilo razvajanje v Rimskih termah neprecenljiva izkušnja. Zato se zahvaljujem osebju Rimskih term, prevajalski agenciji Dvojka d. o. o. in osebju restavracije Aqua Roma. Posebej pa še mojemu možu za enkratno družbo.
