Naravni biseri Slovenije 3: Sabotin

Na desnem bregu Soče, tik ob meji z Italijo, se nahaja odlična izletniška in rekreacijska vzpetina Sabotin. S svojo izjemno lego na stičišču alpskega in mediteranskega sveta se ponaša kot zadnji alpski in prvi sredozemski hrib. Iz vrha lahko občudujemo smaragdno Sočo, čudovito kombinacijo zelene in modre barve, ki živahno teče med koriti in soteskami in si utira pot proti morju. Sabotin nam ponuja poglede na goriško korito, kras, morje, Julijce in zahodnejše Alpe.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Dostopen je iz šestih smeri: severna in južna pot iz Solkana, pot za koridorjem, potsabotinska, briška, šmaverska ter pot skozi kaverne in po grebenu Sabotina.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Po grebenu poteka državna meja, ki je leta 1947 ločila nekoč enotno ozemlje. Celotno območje ima zelo bogato zgodovino zaradi svoje zanimive geografske lege. Do nedavnega je nosil tudi velik skalnati napis »Naš Tito«. Kamnite črke so bile visoke 25 metrov, dolžina napisa pa je bila 100 m.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Mogočna in hkrati skrivnostna reka Soča, ki teče pod Sabotinom, pa je po drugi strani močno povezana z vojnimi strahotami, s fronto, ki nosi njeno ime. Celotna vzpetina Sabotin je prevrtana s številnimi rovi in kavernami iz časa prve svetovne vojne. Sabotin je bil prizorišče srditih spopadov,kajti prav na njegovih pobočjih je potekala soška fronta. Vključen je bil v šest bitk. Danes po grebenu Sabotina v spomin na žrtve poteka park miru in nas opozarja na nesmiselnost vojen, predvsem te največje gorske fronte v človeški zgodovini.

Sabotin, park miru - foto: Barbara Debeljak
Sabotin, park miru – foto: Barbara Debeljak

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Žalostne ostanke tistih časov si lahko ogledamo v kavernah in rovih, ki so za obiskovalce tudi delno osvetljeni. Za ogled je primerno, da imamo s seboj tudi svetilko.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Pot je tehnično nezahtevna, le prehodi skozi kaverne zahtevajo nekaj previdnosti. Izhodi iz kavern pogosto vodijo do prepadnih sten.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Pod grebenom na višini 560 m stoji koča, ki je po prvi svetovni vojni služila kot italijanski muzej. Po drugi vojni pa je bila njena funkcija obmejne stražarnice. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz pred koče je lep razgled na nešteto vinogradov v Goriških Brdih in vse do Furlanske nižine z dolomiti v ozadju. Male strnjene vasice, čudovite terase vinskih trt in sadovnjakov.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Na jugovzhodu Sabotina so obnovljene ruševine nekdanje romarske cerkve sv. Valentina. Kasneje je njeno mesto prevzela cerkev na drugi strani Soče, na Sveti gori. Sveta gora je danes pomembno sakralno središče z mogočno baziliko na svojem vrhu.

Sv. Valentin - foto: Barbara Debeljak
Sv. Valentin – foto: Barbara Debeljak
Sveta gora - foto: Barbara Debeljak
Sveta gora – foto: Barbara Debeljak

Ob vznožju Sabotina povezuje Novo Gorico z Brdi sloviti železniški most Solkanski most z največjim kamnitim lokom na svetu. Njegov odprti kamniti lok meri kar 85 metrov. Dolžina celotnega mostu pa je 220 metrov. Leta 1985 so ob njem zgradili še cestni most, ki ima razpon loka prilagojen staremu železniškemu.

Solkanski most - foto: Barbara Debeljak
Solkanski most – foto: Barbara Debeljak

Sabotin je zelo zanimiv tudi za gorsko kolesarjenje, saj se po okolici vije mnogo poti, ki so večinoma precej strme. V bližini so številne kmečke domačije in osmice, kjer ponujajo odlično primorsko hrano. Od najrazličnejših testenin do svežih soških postrvi. Poleg dobre hrane pa so tu nepogrešljiva tudi odlična avtohtona vina.

Sabotin - foto: Barbara Debeljak
Sabotin – foto: Barbara Debeljak

Čudovit naravni biser Slovenije na meji z Italijo, kjer Soča zapusti gorsko sotesko. Sabotin, ki ponuja izjemne razglede od nižin, čez valovite gorice do drznih apnenčastih gora.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*