Pred približno dvema tednoma me je Polona povabila naj na svojem Facebook profilu naslednjih sedem dni napišem tri stvari za katere sem hvaležna. Z veseljem sem se odzvala vabilu, saj dnevnik hvaležnosti pišem že od leta 2010.
Sem se pa tokrat pisanja lotila drugače. Mogoče zato, ker sem pisala v angleškem jeziku. Mogoče zato, ker sem imela tokrat na voljo le sedem dni oziroma enaindvajset stvari za katere sem hvaležna. Mogoče zato, ker nisem pisala samo zase, ampak tudi za druge. Tokrat sem, pri vsaki osebi, dejanju, dogodku, predmetu, napisala tudi zakaj sem hvaležna in kako je ta človek, dogodek, dejanje pripomoglo k mojemu razvoju in življenju.
Ob razmišljanju o tem za kaj sem res hvaležna, ko pogledam svoje celotno življenje, sem opazila, da lahko na vsako stvar pogledam iz dveh zornih kotov. Kaj »vidim« oziroma zaznam, pa je odvisno od moje naravnanosti. In pri spremembi naravnanosti, nam lahko pomaga izražanje hvaležnosti.
Naj vam dam primer. Če bi me v najstniških letih vprašali o mojem očetu, bi vam povedala, da je strog. Ko pa sem, ob pisanju na Facebook profil razmišljala o tem, sem spoznala, da me brez staršev pravzaprav ne bi bilo. Spomnila sem se kako je oče skrbel zame in me vzgajal kot je najbolje vedel in znal. Spoznala pa sem tudi, da sem se zaradi njegove strogosti naučila postaviti zase in zagovarjati svoja stališča.
Vsako stvar lahko torej vidimo iz dveh strani. Od nas je odvisno katero bomo izbrali. Moja izkušnja je, da lahko z usmeritvijo na hvaležnost omogočeno, da svoj fokus usmerim k pozitivnim.
Pri meni gre ta premik približno takole:
STRAH – HVALEŽNOST – LJUBEZEN – DELOVANJE
Če je res, da naše misli (namere) usmerjajo naša življenja, ali ne bi raje razmišljali o pozitivnih vidikih posameznih ljudi in dogodkov?
Če je res, da pritegnemo tisto o čemer največ razmišljamo in kar podpirajo naši občutki, ne bi raje pritegnili stvari, ki si jih želite?
Mogoče je hvaležnost ena od poti, da bo več naših misli usmerjenih k tistemu kar želimo in bomo ob tem čutili »pozitivne« občutke. In mogoče boste, podobno kot se je zgodilo meni po določenem času, opazili, da je vaše počutje in življenje drugačno, boljše, da imate več tistega, kar ste si želeli. Če ne poskusite, ne boste vedeli. So pa znanstveno že potrdili, da ima pisanje dnevnika hvaležnosti pozitivne učinke na počutje.
V članku A Serving of Gratitude May Save the Day (New York Times, november, 2011), John Tierney opisuje eksperiment, ki sta ga naredila Robert A. Emmons (University of California) in Michael E. Mc Collought (University of Miami), v kateri sta skupino oseb prosila, da pišejo pet stvari za katere so hvaležni enkrat tedensko, kontrolna skupina pa tega ni počela. Po dveh mesecih so se osebe v skupini, ki je pisala dnevnik, v primerjavi s osebami v kontrolni skupini, počutile bolj optimistične, srečne, manj so imele fizičnih težav in več časa so namenile telesni vadbi.
Vse tiste, ki želite o hvaležnosti izvedeti več, vabim, da preberete knjigo, ki sta jo na pisala John Demartini in Natalya Androsova. Naslov knjige je Učinek hvaležnosti. V njej so tudi praktične vaje kako na posameznih področjih »odkriti« hvaležnost.
Ena od misli v knjigi:
»Vsak ima svoje bogastvo. Če menite, da ni tako, se svojega bogastva verjetno še niste zavedli, ker je v obliki, ki je ne prepoznate. Vaše bogastvo so lahko vaši otroci, prijatelji, podjetje… Bogastvo prevzame obliko tistega, ker uvrščate na vrh svoje vrednostne piramide.«
Vse tiste, ki si želite narediti nek »pozitivni« premik v življenju pa vabim, da začnete pisati vaš dnevnik hvaležnosti že danes. Seveda pa mi lahko sporočite tudi kako se je vaše počutje in vaše življenje ob tem spremenilo .
