Skrivnost narave – med

Naraven način zdravja

Angleški izvod besede med  ( honey) izvira iz besede hunaga, ki pomeni zlat.  Zelo dolgo je bil edini vir sladkorja. Tudi v Evropi, prihod Turkov  in sladkorni trs pa je povzročil  uveljavitev  industrijsko pridelanega sladkorja. In s tem so žal prišle tudi dodatne negativne lastnosti kot npr.  različne bolezni. Stare civilizacije so imele med za skrivnost narave in velik čudež. Tudi v današnjem času ostaja neke vrste skrivnost, še vedno ne vemo vsega o  njegovih sestavinah, tudi vsaka nova raziskava prinese nove  zdravilne učinke.

Med nastane iz nektarja, ki ga čebele dobijo na ali v cvetovih. Skoraj 80% medu sestavljajo sladkorji  – fruktoza in glukoza.  Ostale sestavine so še: saharoza, maltoza in rastlinske kisline, rudninske snovi.

Med

Dejavniki, ki vplivajo na njegovo kakovost, so: barva, aroma in okus.   Barvni odtenki medu so zelo različni, od bele (akacijev med iz jugovzhodne Evrope) do zelo  temne (grški timijanov med).

Aristotel je izjavil: »Med  pada iz zraka, ko vzhajajo zvezde«.  Pred njim so v Egiptu menili, da nastaja iz solz boga Reja.  Vse to nakazuje, da so med častili in ga imeli za alfo in omego zdravja, kot nekaj, kar je  vsemogočno.

Pridobivanje medu kot gospodarska dejavnost

Včasih so pod pojmom čebelarstvo imeli v mislih, da je treba odstraniti iz panja vse satje, ga stisniti, segreti in uporabiti. Prelomnico v čebelarstvu pomeni leto 1852. Takrat je Američan L.L. Langstroth izdelal  preprost panj.  Naslednja pomembna prelomnica v zgodovini čebelarstva je iznajdba načina, kako iz satnic  spraviti med s pomočjo centrifugalne sile. To je izum oficirja italijanske vojske po  imenu Major Hruschka. Ta način je danes še vedno  v uporabi, a z veliko izboljšavami, ki jih ponuja tehnologija. Naslednja stopnja v razvoju je umetna podlaga za satje, kar pomeni manj dela  za čebele in pravilno uporabo satja.   Prelomnico  v pridobivanju medu predstavlja tudi začetek 19. Stoletja, ko je podjetje v Ohiu razvilo  valjčno stiskalnico. Ta iznajdba je omogočila  proizvodnjo in pridelavo medu v zelo velikem obsegu.

Domači medMalo statistike

Svetovna letna pridelava medu je  bila v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja  okoli milijon ton medu. V Sloveniji 1500 do 2000 ton. Po mojih podatkih je bilo leta 2011  v Sloveniji pridelano 2200 ton medu, za leto 2012 pa so podatki slabši.  Razlogov je več, najpomembnejši pa so ekstremni netipični naravni vremenski pojavi.  Tako npr. čebele ne prenesejo dobro dežja in suše ter vetra. Idealni pogoji so primerna toplota in vlaga.  Osebno menim, da  bi Slovenija s  pridelavo več kot 3000 ton medu na letni osnovi dosegla največ, kar je še možno na ozemlju v velikosti naše države.

Kakovost medu

Kakovost medu je  zelo pomembna zato, ker lahko le dober  med služi kot hranilo, sladilo ali zdravilo. Razmerje različnih sladkorjev v medu določa, kako hitro bo kristaliziral.  Tako se tekoči ali strjeni med razlikujeta samo po stopnji kristaliziranja. Tekoči med bo hitro postal zrnat, če ga izpostavimo svetlobi ali mrazu. Vendar to ne vpliva na kakovost. Če ga spet rahlo segrejemo, bo  ponovno tekoč.

Vrste medu

Najbolj poznan  in razširjen je cvetlični med ( deteljin , resin, med iz divjih cvetlic, vrtnih cvetlic, mešanih cvetlic). Poznamo  zeliščni med, ki je boj poznan v državah kot je Francija in Grčija (rožmarinov, sivkin, provansalski, timijanov origanov, mešani zeliščni).  V Sloveniji poznamo tudi gozdni med. Za to vrsto medu je značilno, da ga čebelarji  pridobivajo tam, kjer prevladuje ena vrst a dreves. Za Madžarsko je npr. značilen akacijev med, za Poljsko lipov, za Španijo pa med iz pomarančevcev, v Avstraliji pa med iz evkaliptusov. V  nekaterih državah čebele nabirajo med tudi na sadnem drevju.

Nadomestek sladkorja v pekarstvu in slaščičarstvu

V Evropi je bil glavni vir sladkanja do prihoda Turkov, ki so  s svojim osvajalskim pohodom prinesli tudi sladkorni trs. Na srednjem vzhodu je še vedno glavna sestavina slaščic.  Grki z njim sladijo jogurt. Sredozemske države  poznajo priljubljene slaščice iz orehov in medu.  In katere so najbolj poznane sladice iz medu? Medenjaki, ingverjevi piškoti z medom, medeni kolač i  v Angliji, mandolat , halva (med, orehi, sezamova semena).

Nekaj receptov za jedi z medom

Medeni sladoled

300 ml mleka, 150g cvetličnega medu, 3 rumenjaki, 3 žlice  makovih zrn (po želji) 150 ml sladke smetane. V kozici zavremo mleko in mu primešamo med. Penasto umešamo rumenjake, jim dolijemo malo mleka in razmešamo ter zlijemo mešanico k mleku. Kuhamo na majhnem plamenu ali  nizki stopnji, dokler masa ne pokrije spodnje strani žlice. Kremi dodamo po želji mak in pustimo, da s e ohladi. Rahlo stepemo smetano in jo vmešamo v kremo in zamrznemo v strojčku za sladoled.

Pomarančni kompot z medom

6 pomaranč, 175 g sladkorja ali nadomestka (stevia, …)175 g medu, 5 žlic vode, 5 žlic sherryja,  1 cimetova paličica. Olupimo pomaranče in jim odstranimo tudi vso belo kožico  te rjih pazljivo razdelimo na krhlje. Vse druge sestavine damo v  kozico in počasi zavremo. Vrejo naj 5 minut, dokler ne nastane gost sirup. Vanj vložimo pomarančne krhlje, kuhamo  še 2- 3 minute in prelijemo kompot v servirno posodo. Odstranimo cimet in ponudimo močno ohlajeno.

Sladko-kisla omaka za žar

1 strok česna, 12 žlička soli, ½ žlička čilija, ½ žlička gorčice, 2 žlici medu, 3 žlice limoninega soka, sok 1 pomaranče, 3 žlice vode. Česen skupaj  s soljo stremo, dodamo čili in gorčico, nato pa še preostale sestavine. Ponudimo k piščancu ali svinjini na žaru.

Korenčkova solata z medom in ingverjem

500g korenja, ½ žličke zmletega ingverja, ½ žličke cimeta, ½ žličke zmlete paprike, žlica ali dve medu, sok 1 limone 2 žlici olivnega olja, sol in ½ žličke kumine. Korenje skuhamo do mehkega, ga odcedimo in zrežemo na koščke. Iz preostalih sestavin zmešamo preliv in z njim začinimo korenje.

Zanimivost in uporabni nasveti o medu

Pecivo, ki vsebuje med namesto sladkorja, se počasneje suši .  Če sladkor nadomeščamo z medom, upoštevajmo dejstvo, da je med precej slajši.  Med : sladkor  = ½ : 1. Kaj naj to pomeni: eno merico sladkorja nadomestite s pol merice medu. Med vsebuje tudi vodo ( cca 20%) zato dodajmo  ustrezno manj tekočine.

Med uporabljamo tudi v kozmetične namene. Med drugim je prva pomoč za razpokane  in suhe ustnice, če nimamo pri roki vazelina.

Tudi drugi izdelki iz medu so odlični in dajejo zelo dobre rezultate v bojevanju proti prehladom in gripi ( propolis, matični mleček…).  Kakovost propolisa določa količina bioflavonoidov. Besed apropolis je grškega izvora in pomeni  obramba mesta. V starem Egiptu so ga uporabljali za balzamiranje mumij. Uporaben je tudi za biološki način pridelovanja hrane za uničevanje rastlinskih zajedavcev in mrčesa. O matičnem mlečku bi lahko napisal  veliko, ampak o njem raje drugič kot posebna tema.

Optimalni učinek  medu pri pripravi in slajenju čaja bo, če se čaj »ohladi«  na zmerno toplo  temperaturo.

Med je vsestransko uporaben. To so vedeli v preteklosti, to vemo sedaj in vedele bodo generacije za nami.  Uporabimo njegove pozitivne lastnosti n za lajšanje tegob  pri opešanem zdravju zaradi prehladnih obolenj ali gripe… Kuhinja brez t.i. »naravnega zlata« je kot nebo brez zvezd. Izkoristimo njegove prednosti za vsako področje v življenju. Telo nam bo hvaležno, mati narava pa tudi!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*