V svetu Trdinovih bajk pod obronki Gorjancev, obdana z gozdovi in vinogradi ter skrita pred zvedavimi očmi, stoji v tesni dolinici mogočna Kartuzija Pleterje. Samostan nas zmeraj znova preseneča s svojo bogato zgodovino, s kulturnim bogastvom in življenjem, ki je pot odrekanja in samote. Kartuzijanci – beli menihi že deveto stoletje sledijo svojemu vzorniku in utemeljitelju kartuzijanskega reda, svetemu Brunu iz Kolna.
Kartuzijo Pleterje je začel zidati Celjski grof Herman II., ki je prevzel stroške za gradnjo in ji dodelil Zihersteinsko posest za pokoj svoje duše. Veliko škodo so Kartuziji prizadejali turški vpadi, zato so jo proti koncu petnajstega stoletja obdali z obzidjem, stolpi in vodnim jarkom. V šestnajstem stoletju je samostansko življenje močno nazadovalo zaradi razkola v krščanstvu. S širjenjem protestantizma na tem območju so samostan opustili. Stavbo so dali v najem, pozneje pa so jo prevzeli jezuiti.
Ob koncu osemnajstega stoletja je Velika kartuzija odkupila nekdanji samostan in ga naselila z menihi iz kartuzije Bosservile pri Nancyju v Lorraini. S seboj so prinesli velik del bogate opreme. Kartuzija Pleterje je edina živa ustanova tega reda, ki je ostala od nekdanjih štirih samostanov pri nas. Meniški red je najstrožji in se je od samega začetka zelo malo spremenil. Dnevi prebivalcev te hiše, ki se odpovedujejo blišču vsakdanjega sveta, tečejo v tišini, razmišljanju in molitvi. Železni življenjski ritem in strogo odmerjena vegetarijanska hrana botrujeta visoki starosti kartuzijanov.
Bogata sadjarska tradicija
Danes so kartuzijanci znani po vzornem gospodarstvu in kmetijstvu. Že stoletja gojijo različne sadne vrste za samostanskimi zidovi. Pri intenzivni pridelavi sadja v gostih nasadih uporabljajo številne kordonske gojitvene oblike. Te so menihi vzgojili prav zaradi pomanjkanja prostora znotraj zidov in z željo po čim večjem in kakovostnem pridelku. Prav zato je Kartuzija Pleterje ena izmed redkih dobitnikov najvišjega sadjarskega priznanja (priznanje Franca Pirca), ki ga podeljuje Sadjarsko društvo Slovenije.
Genska banka jablan, hrušk in orehov
V Kartuziji Pleterje so zbrane različne sorte jablan, hrušk in orehov. Z delom so začeli 1992. Danes ke posajenih več kot sto dvajset jablan, več kot šestdeset hrušk in deset sort orehov. Posajenih je tri do pet dreves vsake sorte.
Pleterska viljamovka
Veliko znanja in izkušenj pri pridelovanju hrušk in kuhanju žganja je zbranih v steklenici. Malo ljudi ve, kako pridelujejo hruške znotraj pleterskih zidov. Podobno, kot to delajo menihi v Kartuziji Pleterjem lahko naredite tudi vi, v domačem vrtu. Vrt imamo tudi zato, da pridelujemo tudi doma na neobičajne načine, sebi v zadovoljstvo, veselje in seveda koristi.
V kartuziji gojijo hruške ob zidu in na klasičen način v nasadu. Znamenito je gojenje v obliki več vejnega pravilnega ali nepravilnega kordonskega sistema. Ob steni imajo napeljane žice, na katere privezujejo poganjke ali veje. Naslednjo rastno dobo poganjkov ne skrajšujejo, ampak jih pustijo da se poganjki podaljšujejo. V naslednjih letih pa tako lahko vzgojijo hruške s štirimi ali osmimi kordoni, ki jim vsako leto bogato obrodijo.
V kartuziji sledijo najnovejšim tehnološkim dosežkom, zato nasad, kjer se občasno pojavi pozeba, zaščitijo pred nizkimi temperaturami v času cvetenja z oroševanjem. Orošujejo tako dolgo, da se dnevne temperature dvignejo tako visoko, da se ves led na cvetovih stali.
Kako vzgojijo znano pletersko hruško v steklenici?
Po uspešnem cvetenju in oploditvi, ko se začnejo plodiči debeliti, jih vstavijo v posebne steklenice in jih privežejo na oporo ali veje drevesa. Ker steklenica deluje kot leča, jih zavijejo v posebno tkanino, da ne pride do ožigov plodov. Ko hruške v steklenici dozorijo, jih odrežejo, očistijo in nanje nalijejo kakovostno žganje iz hrušk viljamovk.
Za konec
To je kraj, kjer imaš občutek, da se je ustavil čas, po drugi strani pa se znotraj zidov dogaja zelo veliko za katere veliko ljudi ne ve.
Samostan Kartuzija Pleterje , ki jo sedaj poimenujemo nova kartuzija ji od samostana pripadajo kar vsa poslopja. Nova Kartuzija je bila tako sezidana v letu 1900 – 1904. Samostan je tako za obiskovalce nedostopen pa vendar občasno dostopen za posameznike z dovoljenjem. Gotska cerkev, ki se nahaja ob samostanu pa je odprta za skupinske obiske kot turiste. Poleg tega pa si lahko ogledate še multivizijsko predstavitev kartuzije v zakristiji in življenja njenih menihov v le-tej. Kartuzijani, ki se nahajajo v samostanu Kartuzija Pleterje ne opravljajo pastoralne dejavnosti, kar je še posebej zanimivo. Zato pa sodelujejo z manjšo skupino teh uslužbencev, ki pa živijo znotraj tega samostana, ki pa imajo meniško načelo: Moli in delaj!
Preberite si še:
