Prazniki so za večino ljudi nekaj najlepšega, saj so to tisti dnevi, ki nam omogočajo praznovanje različnih družbenih ali pa verskih dogodkov. Obenem pa so to tudi dnevi, ko je večini ljudi omogočen dela prosti dan. Seveda se prazniki razlikujejo od ene do druge države. Praznujejo jih lahko tudi občine, cerkve ali pa praznujemo tudi neformalne (Valentinovo, materinski dan) in osebni praznik (rojstni dan). V Sloveniji ločimo dva tipa praznikov. Na eni strani imamo staroslovenske praznike ter na drugi krščanske praznike. Če omenimo najbolj zanimive staroslovenske so to: Maslenica (slovansko novo leto), Kupalo, praznik Svaruna, dan prednikov ter Koleda (Božič). Med krščanskimi bi lahko izpostavili: veliko noč, božič, mali in veliki šmaren, sveto trojico… itd.
Vendar pa se bomo v tem članku dotaknili le tistih praznikov, ki so jih najbolj veseli tisti, ki jim takrat ni potrebno oditi na delo. Če bi šteli samo število državnih praznikov, bi jih skozi celotno leto 2014 lahko našteli kar 18. Ob tem je potrebno poudariti, da je od teh praznikov, ki so dela prosti le 14. Dejstvo je, da je ob upoštevanju le časa od ponedeljka do petka, dela prostih dni v letu 2014 v Sloveniji le 9. Na podlagi tega lahko naredimo primerjavo z letom 2013, ko smo imeli dva prosta dni več.
V začetku leta nas prosti dan čaka že 1.januarja, ko tradicionalno slavimo prihod novega leta in se poslovimo od »starega«. 8.februarja nas naslednji pričakuje Prešernov dan, ki je bil kot kulturni dan uveden že leta 1946. Zelo zanimiva sta velika noč in velikonočni ponedeljek, ki sta tudi premična. Letos ju bomo torej dočakali 20. in 21.aprila. Šest dni kasneje sledi še zadnji aprilski praznik, in sicer je to dan upora proti okupatorju. V maju nas 1. in 2. čaka praznik dela, ki je edini praznik, katerega praznujemo dva dni. V juniju se lahko razveselimo dveh praznikov. To sta cerkveni premični praznik binkošti (8.junij) in dan državnosti (25.junij). Po daljšem časovnem premoru nas naslednji večji cerkveni praznik čaka 15. avgusta, ko praznujemo Marijino vnebovzetje. V oktobru nas čaka še dan reformacije (13.oktober), ki je bil uveden šele leta 1992. Že naslednji dan (1.november) pa se spomnimo na naše pokojne sorodnike in prijatelje ter praznujemo dan spomina na mrtve (do leta 1991 dan mrtvih). Zadnja dva praznika pa sta na vrsti v »veselem« decembru. To sta božič (25. december) in dan samostojnosti in enotnosti (26.december). Potrebno je omeniti, da je bil božič leta 1953 celo ukinjen in potem ponovno uveden leta 1991. Če omenimo še ostale praznike, ki nas čakajo, so to še: dan Primoža Trubarja (8.junij), vrnitev Primorske k matični domovini (15.september), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17.avgust) ter dan Rudolfa Maistra (23.november).
Prav zanimivo je, da se Slovenci na eni strani zelo razveselimo prostih dni, po drugi strani pa smo mnenja, da jih imamo veliko manj v primerjavi z našimi sosedi. Za primerjavo smo izbrali naše sosednje države, in sicer to so: Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska. Da bi bil kriterij čim bolj pravičen, tudi do Slovenije, smo upošteval le dni od ponedeljka do petka. Na podlagi podrobnega štetja smo ugotovili, da imajo skupaj največ prostih dni v Avstriji in na hrvaškem (11 dni), sledijo jim Italijani (10 dni), medtem ko jih imajo Madžari le osem.
Na splošno velja, da se praznikov zelo radi razveselimo. Za nekatere je to dan, ko se lahko malo odpočijejo od naporne službe in svoj čas preživijo v krogu svoje družine in med prijatelji. Pri nekaterih so prazniki čisto navaden dan in na njih ne dajejo nobenega posebnega pomena. Po drugi strani pa so trgovci tisti, ki so praznikov najbolj veseli, saj v tistem času izvajajo največ pritiskov do kupcev. Prav zato se jim v obdobju praznikov v večini primerov prodaja tudi bistveno poveča. Sam osebno pa sem mnenja, da si lahko praznik narediš skoraj vsak dan. Za to potrebuješ le dobro voljo in kanček sproščenosti.
