London je mesto, kjer si je svoj prostor pod soncem (ali morda bolj pod oblakom?) našlo več kot osem milijonov ljudi. Vsi ti ljudje imajo obveznosti, opravke in službe, za hitro premagovanje razdalj pa najraje uporabijo podzemno železnico. Pretekli teden sem se na lastne oči prepričal, da je celotno mesto še kako odvisno od podzemne železnice, saj je med stavko železnice mesto popolnoma obstalo.
Zaposleni pri podzemni železnici so nezadovoljni, saj vodilni poskušajo modernizirati postopek nakupa vozovnic. Na vse postaje bi namreč radi postavili monitorje, prek katerih bi lahko kupili vozovnico, zaradi tega pa bi službo izgubilo kar 750 ljudi. Vse do zadnjega trenutka soglasja niso našli in stavka se je začela – prva je med prejšnjim torkom zvečer in petkom zjutraj trajala 58 ur, druga naj bi se ponovila ta teden.
Dan pred stavko so železnice v časopisu in na internetu objavile spisek delujočih postaj, ti podatki pa so se že v torek zvečer, še bolj pa v sredo zjutraj, izkazali za nepravilne. Tako smo bili v sredo zjutraj priča kaosu, saj so bile številne postaje zaprte in zaklenjene s pomočjo močnih jeklenih vrvi. Najcenejši nadomestili podzemni železnici v Londonu predstavljata nadzemna železnica in avtobus, a tudi ti možnosti nista najboljši, saj nimata popolnoma enakih postaj kot podzemna železnica. Tako so ostali le še lastni avti, ki se jim Londončani čez teden raje izogibajo, ali pa taksiji, ki vsaj po osebnih izkušnjah prometnega kaosa niso izkoristili v svojo korist; zaradi neznanske gneče, ki smo ji bili priča predvsem v glavnih predelih mesta, so za zgolj nekaj ulic porabili tudi krepko več kot pol ure, a so svojim strankam vseeno nudili popuste.
Prvi kaos zaradi stavke se je pripetil že v torek zvečer takoj po začetku stavke na postaji North Greenwich. Zraven postaje stoji znamenita koncertna dvorana O2 Arena, v kateri je prav tisti večer nastopala svetovno znana pop country pevka Taylor Swift. 20 000 obiskovalcev se je po koncertu namenilo proti podzemni železnici, tam pa so jih pričakala zgolj zaklenjena vrata in obvestilo o stavki. Kot nadomestni prevoz je bilo poskrbljeno za znamenite dvonadstropne avtobuse. Ti so vozili v le štiri različne strani po mestu, pred dvorano pa so prihajali na približno vsakih deset minut. Glede na to, da vsak avtobus sprejme približno 100 ljudi, je trajalo več ur, preden so vsi dobili svoj prevoz. Vkrcavanje na avtobuse je potekalo pod strogim nadzorom policije, saj je zaradi nepopisne gneče prihajalo do trenj med čakajočimi. Poleg tega je še močno deževalo, zaradi česar je marsikdo hitro spoznal, kako je v Londonu podzemna železnica dejansko ne le pomembna, ampak nenadomestljiva.
Stavka se je zaključila prejšnji petek zjutraj, ta teden, natančneje jutri, pa naj bi se spet začela. Tudi tokrat naj bi trajala vse do petka zjutraj, ni pa še znano, ali bodo tokrat zaprte iste postaje ali pa bodo zaposleni pri železnici ubrali drugačno taktiko. Najbrž lahko tokrat pričakujemo malo manjši kaos, saj si je marsikdo v preteklem tednu nabral veliko izkušenj z iskanjem alternativnega prevoza, če ne drugega, pa bodo najkrajšo potegnili tisti, ki so pri vsem skupaj najmanj krivi – turisti.
