Te osrečuje?



Po mojem mnenju, seveda malo posplošujem, je na vseh področjih življenja prav zares pomembno samo eno vprašanje: »Te osrečuje?« ali za tiste, ki želite biti bolj natančni: »Ali, ko pomislite na to, začutite občutek sreče?«

Za večino ljudi, razen za tiste že razsvetljene, namreč velja, da nam stvari, dogodki, ljudje, praviloma, vzbudijo neke občutke. Bodisi tiste, ki jih imenujemo ali označujemo kot pozitivne, kot na primer: sreča, veselje, radost, itd. Ali tiste, ki jih imenujemo ali označujemo kot negativne, kot na primer: jeza, žalost, razočaranje, itd.

Ko si postavimo to vprašanje, lahko torej »poiščemo« odgovor ali »pogledamo« kaj občutimo. In »pravilni« odgovor ni: »Da, ampak….«. Če odgovor ni da, brez nobenega dvoma, potem vas ne. To je dejstvo.

In, če vas ne, in želite kaj spremeniti, imate dve možnosti:

  1. poiščete vzroke zakaj vas ne in to spremenite oziroma odpravite vzroke, če lahko,
  2. namesto tega, kar vas ne osrečuje, poiščete nekaj ali nekoga, ki vas.

Vem, kaj boste rekli: »Ni tako enostavno.« Ampak, veste kaj, v bistvu je. Vse drugo je samo iskanje izgovorov. Seveda določenih stvari ne moremo spremeniti od danes na jutri, ampak, če ne začnete, bodo stvari tudi čez en mesec ali eno leto ali čez deset let enake (ali pa celo slabše).

Začnite torej danes in si postavite »težka« vprašanja, kot so na primer:

  • Me to, kar delam (moja služba) osrečuje oziroma ali vzbuja v meni občutek sreče?
  • Me fant, partner, mož osrečuje oziroma ali vzbuja v meni občutek sreče?
  • Me prijatelji osrečujejo oziroma ali vzbujajo v meni občutek sreče?
  • Me moji hobiji osrečujejo oziroma ali vzbujajo v meni občutek sreče?

Ko boste iskreno odgovorili na ta vprašanja, boste mogoče spoznali, da vas nekatere stvari ali nekateri ljudje, ne. Mogoče zato, ker počnete stvari, ker mislite, da morate; zato, ker se to od vas pričakuje; zato, ker so vaši starši to počeli ali želeli; zato, ker je to všeč vašim prijateljem; zato, da ne bodo vaši sosedje rekli, da ste…

In, če si ne želite početi stvari zato, ker drugi tako želijo, tako mislijo, potem lahko kaj spremenite. Če tako izberete, seveda. Prosim vas, ne sami sebe tolažiti, da vas osrečuje to, da so drugi srečni. Če bi vas to res osrečevalo, potem bi bil vaš odgovor da, saj bi v sebi začutili te občutke. Če jih ne, iščete izgovore in, na nek način, lažete sami sebi.

Pred leti sem prebrala, da večina ljudi, ko se jim izteka življenje obžalujejo stvari, ki jih niso naredili. Potem sem to videla tudi pri nekaterih družinskih prijateljih. Vedno so odlašali s stvarmi, ki so si jih želeli in govorili, da bodo to naredili ko bodo otroci večji, ko bodo izplačali stanovanje, ko bodo… Potem pa ta čas ni nikoli prišel. Na koncu so imeli občutek, da niso zares živeli in bi marsikaj naredili drugače, če bi bili še enkrat mladi.

Jaz sem se odločila, da ne želim biti med tistimi, ki gledajo z obžalovanjem na življenje. Želim vsaj poskušati delati stvari, ki me veselijo, se družiti z ljudmi, ki me osrečujejo oziroma v meni vzbujajo prijetne občutke.

Ne želim pri osemdesetih obžalovati, da nisem imela več poguma, da bi delala stvari, ki sem si jih želela in ki v meni vzbujajo občutek sreče.

Prvič zato, ker mislim, da lahko resnično osrečujemo druge samo takrat, ko smo tudi sami srečni; mislim tudi, da smo lahko veliko bolj uspešni, če počnemo stvari, ki so nam všeč in nas osrečujejo in tretjič zato, ker menim (to je moje prepričanje, ne dokazano dejstvo), da naše počutje, naši občutki in misli, vplivajo tudi na naše zdravje. In jaz želim biti srečna in zdrava 🙂 .

Kaj pa vi?

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*