Triglav – simbol Slovenije



Triglav. Najvišja gora v naši prelepi mali deželi, tolikokrat omenjena v različnih pesnitvah slovenskih pesnikov, biser Julijcev… Kaj pa Slovenci pravzaprav vemo o tej gori, o našem simbolu?

Triglav

Kot sem slišal od starejših ljudi, predvsem planincev, naj bi bil za pravega Slovenca vzpon na to goro vsaj enkrat v življenju obvezen. Po pogovoru s prijatelji in sodelavci sem ugotovil, da je pravzaprav veliko njih še nikoli ni stala na vrhu te 2864 m visoke gore. Ne vem ali jih je odvrnilo to, da je po vzponu običaj za vsakega planinca, ki prvič stoji zraven Aljaževega stolpa, »šeškanje« s plezalno vrvjo, ali pa morda dolg in naporen vzpon, ki se za neveščega planinca kaj hitro lahko spremeni iz užitka v prehud napor. Vendar pa ostajajo ljudje ki jim Triglav, gore nasploh in planinarjenje pomenijo veliko več kot samo nedeljski izlet na kup kamenja. Ti ljudje gore doživljajo drugače, osvobodijo jih vsakdanjih okov, jim zbistrijo misli in jim nudijo prepotrebno zavetje pred vsakdanjimi problemi. To vsekakor velja za Triglav, vendar da zaužiješ popolno izkušnjo s Triglava ni dovolj da samo stopiš na vrh, treba je odpreti dušo in srce da se naužiješ neokrnjene narave, miru, svežega zraka in skoraj neomejenega razgleda.

Torej, za Triglav lahko rečemo da je poleg lipovega lista naš najbolj razpoznaven simbol, ne nazadnje je vključen tudi v grbu na Slovenski zastavi in na slovenskem evro kovancu za 50 centov. S Triglavom je povezana tudi pripoved o Zlatorogu, katero zagotovo vsi poznamo in jo še vedno pripovedujemo otrokom. Matija Zemljič je o njem napisal pesem z naslovom »Oj Triglav, moj dom«, ki jo je kasneje uglasbil Jakob Aljaž, in jo premierno izvedel ob odprtju Triglavskega doma na Kredarici.  Še ena, skoraj kultna pesem pa nosi naslov Triglav, pod katero svoje ime podpisuje Ansambel Lojzeta Slaka, obe pa opisujeta lepote in mogočnost našega najvišjega vrha. O njem so pisali ali ga omenjali tudi Fran Saleški Finžgar, Simon Jenko, dr. Julius Kugy in mnogi drugi.

Če se malo ustavimo samo pri imenu »Triglav«, za katerega ni čisto jasno od kod naj bi izhajal, najbolj očitna razlaga pa bi bila seveda oblika gore, ki se jo vidi iz Bohinja, obstaja pa tudi različica po kateri naj bi gora dobila ime po staroslovanskem božanstvu Triglavu. Njegov vrh je na nadmorski višini 2864 m, na njem pa stoji Aljažev stolp, ki ga je leta 1895 postavil dovški župnik Jakob Aljaž, po tem ko je vrh Triglava odkupil od dovške občine. Prvi vzpon na Triglav sega v leto 1778, lastijo pa si ga štirje domači alpinisti iz Bohinja, to pa so : Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Štirim junakom v spomin so v Ribčevem Lazu v Bohinju leta 1978 ob 200. obletnici prvega vzpona na Triglav, postavili tudi spomenik, ki je obdan s parkom in stoji nasproti hotela Jezero. Kip je delo slovenskega kiparja Stojana Batiča.

Najbolj priljubljena pot za vzpone na Triglav vodi od Rudnega polja na Pokljuki preko Velega polja do Kredarice in od tam čez Mali Triglav na vrh, vzame vam dobrih 6 ur, ena izmed težjih smeri pa poteka po severni steni Triglava, preko tako imenovanega »Obraza Sfinge«. Tako ime je dobila zaradi izjemno gladke skale preko katere poteka, z zelo malo oprimki in nakloni od 80 do 100 stopinj. Za vzpon je priporočljiva primerna planinska oprema, saj je teren povečini zahteven, zaradi neprimerne opreme pa je med pohodom marsikateri planinec že obupal.

Skoraj tako znana kot Triglav je tudi koča pod vrhom Kredarice, poimenovane kar Triglavski dom na Kredarici, v kateri alpinisti nabirajo moči za zadnji vzpon na vrh Triglava. Stoji na 2515 m, v grebenu med Rjavino in Triglavom.  Tudi postavitev te koče je bila zamisel že prej omenjenega Jakoba Aljaža, zgrajena pa je bila leta 1896, od takrat pa so jo kar trikrat dograjevali in prenavljali do današnje kapacitete – nastani lahko okrog 300 planincev, v bližini koče pa je tudi meteorološka postaja. Planince sprejema od konca junija do začetka oktobra, izven sezone pa vam bodo postregli meteorologi, prav tako pa bodo poskrbeli tudi za vašo namestitev.

Nobeno naključje ni,  da je samo okolje, ki je že skoraj pravljično, navdušilo toliko ljudi, domačih in tujih, jih začaralo da se vedno znova vračajo in se čudijo temu biseru Julijskih Alp. Pozitivna energija ljudi ki jih srečuješ je neverjetna. In zaradi takih občutkov bi priporočil pohod na Triglav slehernemu pustolovščine željnemu planincu.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*