Užitne divje rastline



Divja hrana

Divje rastline ali divja hrana, kaj je to, me večkrat kdo vpraša. Ko povem da so to rastline za prehrano, ki so zrasle divje v naravi, ljudje ponavadi rečejo; potem so to zelišča in začimbe. Nekatere se res uvrščajo med zelišča ali začimbe, a vseeno divja hrana se nabira in uporablja v malo večjih količinah z namenom prehrane. Zelišča in začimbnice pa se uporabljajo le v manjših količinah, kot zdravilo ali za izboljšanje okusa jedi.  Kakšna rastlina, kot je naprimer regrat, pa je lahko kar oboje hkrati, za prehrano v solati in kot zelišče za čaj ali sirup.

dandelion-3974_640

Začetek delavnice

Po začetnem zboru smo imeli prvo izobraževanje in s tem povezano predjed kuskus z namočenimi rozinami v katerega smo dodali dišeči kromač. Imel je dober centimeter dolge črne plodove izredno sladkega okusa. Druga rastlina pa je bil oslad z belimi cvetovi, ki smo jih natrgali v jed. Zaradi kromača in cvetov oslada je bila jed zelo aromatična in odličnega okusa. Po jedi,smo se odpravili do roba gozda, kjer se je začel najbolj poučni del delavnice; nabiranje divje hrane iz najboljše tržnice – narave. V prijetnem sprehodu med travniki in gozdom, smo nabrali veliko košaro divjih rastlin, ki smo jih kasneje pojedli v rižoti.

Rman

Na travniku smo našli večini udeležencev že poznani rman z belimi cvetovi, ponavadi uporabljen za zdravilni čaj in začimbo. Užitni, okusni in aromatični  pa so tudi mladi listi rmana, katerih okus smo takoj preizkusili, kar na licu mesta.
Rman je se posebej uporaben za ženske, proti menstrualnim krčem, lajša tegobe povezane s hormoni in ima tudi protivnetni učinek. Uporablja se tudi proti vročini, gripi, prehladu, srčnih težavah in za spodbujanje prekrvavite. Je tudi diuretik in ima antiseptični učinek.V vrtu izboljša kvaliteto prsti odganja nekatere škodljivce, rastlinojede žuželke, ki delajo škodo na rastlinah in hkrati privablja na vrt njim naravne plenilce. ( ose… ) Je tudi trajnica in nezahteven za rast, tako da je res koristen, zelo zdravilen in vsestransko uporaben.

Pljučnik – zaščitnik pljuč

Cveti marca in aprila. Nabira se celotno zel razen korenine in uporablja sušeno za čaj. Pljučnik, kot že ime pove je zelo zdravilen za pljuča in dihalne poti. Blaži vnetja vseh vrst. Zahvala za to gre visoki vsebnosti kremenčeve kisline, rudninskih snovi, smole in čreslovin. Zdravi tudi vsa vnetja v grlu in pomaga proti hripavosti. Spodbuja izločanje seča in zdravi tudi hemoroide.Z njim blažimo tudi vnetje želodčne sluznice in drisko.

Kopitnik

Kopitnik

V malo bolj senčnatem delu na robu gozda smo našli liste, ki spominjajo na kopito, zato verjetno tudi ime, kopitnik. Poskusili smo korenino, ki je bila pikantnega poprastega okusa. Lahko se uporablja kot začimba, a le v manjših količinah, večje količine povzročajo slabost in bruhanje. Danes velja za strupenega in se za zdravljenje ne uporablja več. Včasih pa se je uporabljal kot močno odvajalo za prečiščenje telesa. Pospešuje tudi izločanje seča, sluzi in znojenje. Z njim so včasih zdravili protin, bronhialno astmo in bolezni vranice.

Vrt in plevel

Prišli smo do vrta posejanega z zdravilnim ognjičem, kateri cvetovi so tudi odličen dodatek solatam. Zanimiva informacija je bila da je takoimenovani nadležni plevel, tri-do štirikrat bogatejši z rudninami in vitamini, kot gojena zelenjava in da je večina plevela užitna.

Na zunanji strani ograje je raslo veliko vrtnega plevela, ravno zato ker se hitro razrašča ga lovi sloves nadležnega plevela. Z drugega zornega kota pa je odlična in zelo hranilna zelenjava pridobljena brez truda, samo pravi čas jo je potrebno nabrati in uporabiti. Našli smo mehki osat, rogovilček, regačico, navadno zvezdico in dežen.

Mehkolistni osat

Mehkolistni osat

Uporablja se mlade liste od konca aprila do srede junija, gornji olupljeni stebelni deli in zatem se socvetja. Po cvetenju postane trpek in žilast, neprimeren za prehrano. Mehki osat je zelo hranilen in se pri pripravi lepo ujema v kombinaciji s krompirjem. Včasih se mehki osat tudi nabira za hrano prašičem, ravno zaradi njegove izredne hranilnosti.

Dežen – medvedja taca

Medvedje tace

Sorodnik pastinaka in korenja, Ponekod nabran za zajce in tudi za v solatno skledo.Listne peclje se olupi odstrani vlaknasti del in poje mehki del, ki smo ga poskusili in je zelo osvežilnega okusa. Mlade liste in socvetja pa se lahko uporabi v celoti v solati lahko surove ali tudi kratko kuhane v sopari.Dežen spodbuja prebavo, razkužuje, bogat je z rudninami in mikroelementi. dober vir vitamina C, beta karotena in drugih vitaminov.

Rogovilček

Rogovolček

Rogovilček je za nekatere zelo nadležen plevel “uvožen” iz Južne Amerike a z drugega vidika nadvse zdrava zelenjava polna vitaminov in mineralov, bogat z železom, ki ga vsebuje več kot špinača. Prvič zacveti spomladi, še bolj pa se razbohoti konec poletja.. Uživamo mlade poganjke, vršičke, liste, cvetove in plodove. Je prijetnega okusa in odličen v solatah, lahko pa se ga uporabi tudi dušenega ali kuhanega.

Regačica – odlična zelenjava

Regačica

Včasih gojena kot zelenjava sedaj prevečkrat vzeta kot nadležen plevel. Raste zgodaj spomladi. Poganjki popki in cvetovi, so bolj aromatični in se uporabljajo bolj v začimbne namene, mladi listi, pa so odlični v solatah. Malo večje liste se lahko nareže in uporabi tudi v kuhanih jedeh. Regačica spodbuja prebavo in izločanje vode in učinkuje poživilno.

Navadna zvezdica – kurja črevca

Navadna zvezdica ali kurja črevca, ki se izredno razrašča in je zato za nekatere zelo nadležen plevel vse dokler se ne spozna njene koristnosti in okusnosti, saj je izredno bogata z vitamini in minerali in odlična kot solata. Raste konec zime, uporablja se sočne mlade poganjke pred cvetenjem. Zaradi svežega okusa se je predvsem surova, lahko pa se doda tudi kuhanim jedem ali pripravi kot špinačo. Okus spominja na mlečno koruzo.

Divja hrana in še bolj divja kuhinja – večerja

Gobe smo malo popražili, koprive smo pred rezanjem zavili v kuhinjsko krpo in jih stisnili, kot bi jih oželi, po tem postopku niso več pekle in smo surove narezali v jed. Narezali smo tudi vse ostale užitne divje rastline in jih dodali kuhanemu rižu. Po okusu smo si vsak zase zabelili z oljčnim oljem in kisom, ter uživali v jedi. Bilo je zelo okusno.

Ko smo se najedli smo tudi vsak za seboj pomili umazane posode, ampak ne na klasičen način z vodo in čistilom. Posode smo podrgnili s pšeničnimi otrobi, da so se razmastile in potem samo splaknili z toplo vodo, brez uporabe čistila. Zelo preprost in učinkovit način čiščenja posode brez kakršnegakoli onesnaževanja narave

Po večerji smo še malo poklepetali

Vodja delavnice Dario Cortese, je se povedal, da je večina divjih rastlin užitnih, a zaradi manjšine tistih zelo strupenih je previdnost vedno na prvem mestu. Divja hrana je zelo bogata z vitamini in minerali, zato je ni potrebno veliko, da zadostimo vsem našim potrebam za dobro počutje in zdravje. Pri tem seveda pomaga tudi gibanje po svežem zraku v neokrnjeni naravi.

Izvedeli smo tudi, da se nam ni potrebno bati prevelike količine olja v jedi, saj je le to koristno za telo, naj pa bo kvalitetno in hladno stiskano olje. Olje tudi zakrije, nevtralizira močan okus nekaterih bolj grenkih divjih rastlin.

Po večerji smo se se malo bolj spoznali udeleženci delavnice med seboj. V prijetnem in sproščenem druženju smo pozabili na čas, šele ko je že začela padati noč, nad prelepe Gorjance smo se polni novih vtisov in znanja, poslovili in se odpravili domov.

2 komentarja

  1. Lidija Ojsteršek

    Vaš članek o medvedjih tacah oz. dežnu, kot jih tudi imenujete, je lahko dvoumen. Dežen je zelo strupen in v kontaktu z njim in v prisotnosti sončne svetlobe lahko pride do hudih poškodb kože. Dežen dejansko ni naša rastlina, je pa v našo naravo menda ušla. Svetujem, da se o tem podrobneje pozanimate.

    • V članku je opisan navadni dežen (Heracleum sphodnylium) ki je nestrupen, v zadnjem času pa se tudi pri nas vedno bolj širi orjaški dežen ( Heracleum mantegazzianum), ki se v medijih pojavlja kot izredno strupena rastlina. Strupeni na orjaškem dežnu so sokovi te rastline v kombinaciji s sončno svetlobo, ki izzove na človeški koži foto-toksično reakcijo. Orjaški dežen je tuja rastlina ki je v Evropo prišel s Kavkaza. Navadni dežen pa je naša avtohtona vrsta in ni prav nič škodljiv.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*