Hipertenzija ali visok krvni tlak je bolezen, ki ponavadi, vsaj v začetku, ne povzroča prevelikih težav. Visok krvni tlak je poleg povišanih maščob, najpogostejša zdravstvena težava pri nas v Sloveniji in na svetu sploh. In ker se bolnik ponavadi ne počuti slabo, ravno nasprotno, se mnogi ne začnejo zdraviti pravočasno. O normalnem krvnem tlaku govorimo takrat, ko je njegova vrednost 120/80 mmHg, raje manj. Krvni tlak lahko opišemo nekako takole: srce mora kri potiskati v vse dele telesa in za to je potreben določen tlak. Ker se to ne dogaja neprekinjeno, ampak srce to počenja v majhnih sunkih, tlak niha med zgornjo in spodnjo vrednostjo. O zgornji vrednosti krvnega tlaka ( sistolični krvni tlak) govorimo takrat, ko je srce najbolj skrčeno, ko pa se prične faza raztezanja, govorimo o spodnji vrednosti krvnega tlaka(diastolični krvni tlak).
Če krvnega tlaka ne zdravimo, se pojavijo različne hude posledice kot so: možganska kap, srčni infarkt, lahko pride do odpovedi ledvic, saj visok tlak okvarja krvne žile, okvari se vid, pojavijo se še različni drugi zapleti. Tlak ni vedno enak, saj na njegovo višino vplivajo različni dejavniki kot so stres, napor, strah. Če smo sproščeni, se tlak giblje v normalnem območju, oziroma se zniža.
Zgodovina krvnega tlaka
V letih 1587 – 1657 se je začelo nekoliko modernejše razumevanje kardiovaskularnega sistema. To je lepo opisal v svoji knjigi »De motu cordis« angleški zdravnik William Harvey. Leta 1733 pa je angleški duhovnik Stephen Hales kot prvi objavil merjenje krvnega tlaka. Kot bolezen pa je bil prvič opisan leta 1808. Prvi merilec krvnega tlaka je bil izumljen leta 1896, njegov izumitelj se je imenoval Scipione Riva – Rocci, po katerem se imenuje še dandanes.
Prvo zdravilo, ki so ga uporabili za zdravljenje tlaka je bilo uporabljeno leta 1900 in se je imenovalo natrijev tiocianat, katerega so pozneje seveda nadomestila sodobna in izboljšana zdravila.
Kdaj govorimo o povišanem krvnem tlaku?
Kot sem že v uvodu napisala, o normalnem(optimalnem) krvnem tlaku govorimo takrat, ko je njegova vrednost 120/80mmHg. Za normalen krvni tlak se štejejo vrednosti 130/85 mmHg, o visoko normalnem tlaku govorimo, ko je vrednost 130-139/ 85-89 mmHg. O zvišanem krvnem tlaku pa govorimo takrat, ko dosega vrednost 140/90 mmHg in več. Pri starejših ljudeh se vrednosti tlaka lahko zvišajo, vendar pa to pri njih še ni kazalec bolezni.
Kako vemo, da je naš krvni tlak previsok?
Naše telo nas ponavadi ne opozarja na to, da smo morda že v »rdečem območju«, ko je naš tlak previsok. Omotica, krvavitev iz nosu, glavobol( v zatilju), brnenje v ušesih ter spremembe v vidu, se le redko pojavljajo. Najpogosteje je visok krvni tlak odkrit med rutinskim pregledom pri zdravniku. Da imate visok krvni tlak, lahko ugotovi tudi okulist pri pregledu oči, saj le – ta odkrije v očesnem ozadju hipertenzivno retinopatijo. Ta pa je pokazatelj tega, kako dolgo ima ta oseba težave s povišanim tlakom.
Kaj pripelje do povišanja krvnega tlaka?
Pravega vzroka za povišanje krvnega tlaka se ponavadi ne najde, kar 95% je tako imenovane esencialne hipertenzije. Najpogosteje je kriva dedna nagnjenost, spol, starost. Na te dejavnike človek nima vpliva, lahko pa vpliva na dejavnike kot so: kajenje, čezmerno uživanje alkohola, prevelika telesna teža, stalno prisoten stres, preveč soli v hrani in telesna nedejavnost, kajti le-ti lahko pomembno pripomorejo k razvoju arterijske hipertenzije in hkrati zmanjšujejo uspešnost zdravljenja z zdravili.
Ni pa nobenih gotovih dokazov, da uživanje kofeina (čaj, kava) vpliva na povišanje krvnega tlaka, zato si mirne duše lahko privoščimo kavico ali dve na dan brez slabe vesti. Poznamo še sekundarno hipertenzijo, tukaj je vzrok za povišan tlak ponavadi znan, ponavadi je to povezano z neko drugo boleznijo. Najpogosteje so vzrok bolezni ledvic, zožitev aorte ter bolezni nadledvične žleze. Na sekundarno hipertenzijo vplivajo tudi steroidi, kontracepcija in različne hormonske motnje.
Zdravljenje zvišanega krvnega tlaka
Visok krvni tlak je bolezen, ki ni ozdravljiva, lahko ga le znižamo in na tak način zmanjšamo škodo, ki jo povzroča. Ločimo urejen in neurejen tlak. O urejenem krvnem tlaku govorimo takrat, ko je dosežena ciljna vrednost in sicer pod 140/90 mmHg. Vendar to ne velja za vse bolnike enako, ciljne vrednosti so lahko zelo individualne, saj imajo nekateri pridružene še druge bolezni in je tam potrebno oceniti, kaj je optimalno za tega bolnika. Vsi, ki imajo povišan krvni tlak, si morajo predvsem prizadevati, da usvojijo zdrav življenjski slog. Zdravnik jim predpiše zdravila za zniževanje krvnega tlaka, ki pa tudi niso enaka za vse. Bolnik si doma sam meri krvni tlak, pred meritvijo je pomembno, da je bolnik umirjen, da ni zaužil nobene alkoholne pijače, da ni kadil. Tlak je potrebno meriti vsaj dvakrat dnevno en teden. Na podlagi teh meritev zdravnik izračuna povprečje in prilagodi terapijo. Sami pa moramo poskrbeti:
- da bomo shujšali, če smo predebeli, kajti že z znižanjem telesne mase dosežemo padec krvnega tlaka ta 10 do 29 enot.
- prenehali kaditi
- zmanjšali uživanje soli, kajti sol zadržuje vodo v našem telesu in posledično se zviša krvni tlak
- omejili uživanje alkohola(največ dve enoti alkohola na dan)
- zmanjšali stres
- uvrstili redno telesno dejavnost v naš vsakdan
- poskrbeli, da se prehranjujemo zdravo in uravnoteženo.
Če ste dedno nagnjeni k visokemu krvnemu tlaku, se izogibajte določenih analgetikov in sicer paracetomolu , ibuprofenu in še nekaterim drugim analgetikom, ki jih dobite v prosti prodaji, saj le-ti povečajo možnost nagnjenosti k povišanemu krvnemu tlaku za 38%. Če se dosledno zdravimo in upoštevamo navodila, se lahko izognemo hudim posledicam, ki jih povzroča visok krvni tlak, oziroma jih omilimo.
