Naravni biseri Slovenije: Vogar



Planota Vogar spada med najbližje in najbolj priljubljene izletniške točke v bohinjskem koncu. Zaradi svoje lege na samem robu visokogorske planote, nam ponuja prelepe poglede na venec okoliških gora. Vogar nam prikaže veličastno tektonsko, potem pa še ledeniško preoblikovano udorino v slovenskem delu Alp in v njej eno najlepših jezer na svetu. Ni naključje, da je Prešeren prav v Bohinj postavil svoj Krst pri Savici, romantični ep o začetku zahodne civilizacije pri Slovencih, mit naše trdoživosti na račun odpovedovanja.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak
Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Vogar je kljub strmemu dostopu privlačen za številne turiste kot samostojen cilj. Je pa tudi odlično izhodišče za številne ture v gore. Prav zato ga imenujejo tudi preddverje Fužinskih planin.

Vogar - foto: Barbara Debeljak
Vogar – foto: Barbara Debeljak

V naselju Stara Fužina sledimo levo oznakam za Voje, Vogar in planino Blato, parkiramo na urejenem plačljivem parkirišču (1,5€ na uro). Od parkirišča se odpravimo skrajno desno, nad slikovito sotesko Mostnice, do Hudičevega mosta. Pri mostu nadaljujemo levo mimo oznake za korita Mostnice in naprej do travnikov pod Vogarjem. Nato sledimo oznakam v levo proti gozdu. Kmalu se začnemo strmo vzpenjati po kamnitem kolovozu, ki se v serpentinah vije skozi bukov gozd.

Kamnita pot na Vogar - foto: Barbara Debeljak
Kamnita pot na Vogar – foto: Barbara Debeljak

Planota Vogar je močno obsuta tudi z moreno, ki jo spoznamo po tako imenovanih grbinastih travnikih. Zaradi kemičnega raztapljanja apnenčastega morenskega drobirja je morensko površje močno valovito, vdolbine pa spominjajo na plitve vrtače.

Vogar - foto: Barbara Debeljak
Vogar – foto: Barbara Debeljak

Tik pod vrhom se levo odcepi stezica k spomeniku padlim železničarjem, kjer je tudi vzletišče jadralnih padalcev. Tu se nam odpre imeniten razgled na greben gora, Rudnico, Staro Fužino, Ribčev laz in vzhodni del Bohinjskega jezera. Prav ta pogled iz vzletišča Vogar na Bohinjsko jezero in raztresene hiše po dolinicah in bregovih po sredi travnikov in njiv, je vreden nekaj truda.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak
Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Od vzletišča jadralnih padalcev na planoti Vogar nas položna pot v petnajstih minutah  pripelje mimo preurejenih vikendov do Kosijevega doma na Vogarju.

Kosijev dom Vogar - foto: Barbara Debeljak
Kosijev dom Vogar – foto: Barbara Debeljak

Preden se vrnemo v dolino, se splača še sprehoditi do bližnjega razgledišča po triminutni označeni poti. Od tu se nam odpre še pogled na zahodni del Bohinjskega jezera in Vogel.

Razgledišče Vogar - foto: Barbara Debeljak
Razgledišče Vogar – foto: Barbara Debeljak

V ožji in širši okolici Triglava se v reliefu menjavajo strmejši in manj strmi odseki, ki imajo značaj ravnih planot. Med nižje spada tudi Vogar, ki je po nastanku in obliki zelo soroden nekaterim planotam v dninarskem krasu. Planote, ki so ostanek nekdanjega nizkega in ravninskega površja, so se lahko ohranile le zato, ker so njihov uravnavan relief v geološki preteklosti izdelale in oblikovale površinske vode na apnenčevi podlagi. Če bi bila podlaga nepropustna, se stare površinske oblike ne bi mogle ohraniti.

Vogar - foto: Barbara Debeljak
Vogar – foto: Barbara Debeljak

Ledeniki so po vsaki ledeni dobi zapustili za seboj velik nered posebno v vodnem omrežju. Reke večinoma niso mogle najti svojih starih strug, ker so bile te zapolnjene z vsakovrstnim gradivom, zato so si jih morale na novo vrezati v živoskalno osnovo. Reka Mostnica teče skozi ozke soteske pod planoto Vogar, zadnja je pri Hudičevem mostu. Na mostu lahko opazujemo ozko skalnato tesen, ki jo je voda v času milijonov let izlizala in jo fantastično izoblikovala.

Vogar - foto: Barbara Debeljak
Hudičev most – foto: Barbara Debeljak

Vrtoglavi mostovi čez najožje dele sotesk se pogosto imenujejo po hudiču. Legenda o Hudičevem mostu pod vznožjem planote Vogar opisuje kako so delavci gradili most. Vsako jutro, ko so se zbudili, je bil most porušen. Nekoč je eden izmed delavcev v jezi vzkliknil: »Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom!«. Hudič ga je res začel graditi, v zameno pa je zahteval prvo dušo, ki ga bo prečkala. Ko je bil most končan, so Bohinjci čez most poslali psa in tako je hudič dobil pasjo dušo. V besu je tako močno zamahnil z repom, da je podrl ograjo.

Pot na Vogar - foto: Barbara Debeljak
Pot na Vogar – foto: Barbara Debeljak

Izlet na Vogar je enourni planinski izlet z lepimi razgledišči. Pot je kar precej strma in kamnita. Nekaj previdnosti je potrebno po kamnitem kolovozu. Planinski čevlji so zaželjeni. Vzpon na Vogar je primeren tudi v vročih poletnih mesecih, saj je pot senčna. Za nagrado pa si ob sestopu lahko privoščimo še osvežitev v Bohinjskem jezeru.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak
Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Vogar je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi:  NARAVNI BISERI SLOVENIJE

 

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*