Vpliv glasbe na življenje



Glasba je del našega življenja. V naša ušesa vstopa  iz radijskih sprejemnikov na delovnem mestu, med vožnjo v avtomobilu, iz zvočnikov v nakupovalnih centrih. Vsi jo več ali manj poslušamo, aktivno ali nezavedno. Nekateri strastno, kot ljubitelji in poznavalci, drugi si profesionalno služijo kruh z njo, spet tretjim poskoči srce ob poslušanju domačih viž. Ne glede na to ali se, in v kolikšni meri, zavedamo glasbe okoli sebe in v sebi, ves čas vpliva na nas. Nekaj splošnih dejstev, npr. da lahko ob poslušanju glasbe trpimo in uživamo, da nas uspava ali zbudi, je namignila znanstvenikom možnost logične, z dokazljivimi rezultati podkovane teorije. Ugotovili so, da ima glasba pomemben, povsem merljiv vpliv na naše telo, psihično stanje in možgane. Lahko nas pomiri, spravi v akcijo, pomaga fizično okrevati, nas spravi ob živce in v nelagodje ter v možganska stanja alfe, beta, delte in celo theta.

Ustvarjalci velikih glasbenih dosežkov vedno pravijo, da glasbe niso ustvarili zavestno, temveč je prišla skozi njih kot skozi odprti kanal od nekega drugega izvora. Ustvarjanje glasbe je seveda delo, včasih težko delo, vendar se kot pri vsakem kreativnem procesu, ustvarjalci izgubijo in prepustijo toku. Končni dosežek, kadar je mojstrovina, osupljuje in navdušuje tudi ustvarjalca samega. In očitno ima glasba nek globlji pomen, ki presega le užitek ob popevanju in poplesavanju na njene ritme.

Glasba izzove podobne občutke pri ljudeh, ne glede na narodnost, jezik in način življenja in je ena najučinkovitejših oblik neverbalne komunikacije. Uporabljamo jo stimulativno za razvoj inteligence, vpliva na odprtje kanalov skozi katere se izrazi naša kreativnost. Komunicira z našim telesom. Če smo malo pozorni opazimo kako se začne gibati v vibracijah, ritmu. Hitrejši ritmi, nabiti z energijo, razburkajo celice, poženejo kri po žilah in potegnejo telo v živahno gibanje. Odzivamo se na čustva prisotna v besedilu, kaos ali red, ki ga oddajajo glasbeni inštrumenti. Umirjena glasba z ubranimi nežnimi toni nas zaziblje v alfa stanje in upočasni tok življenja. Visoko frekvenčno petje kitov in delfinov zdravilno vpliva na celice našega telesa. Pravijo, da volkovi s tuljenjem polni luni prepevajo ljubezensko serenado, si lahko zamislite svet brez ptičjega petja?

Nežna glasba vpliva na srce in srčni utrip tako, da upočasni bitje srca in vzpostavi reden ritem. Pri preizkusih na posameznikih se je najbolje izkazala glasba igrana na klavir. Pet minut izpostavljenosti melodijam klavirja zmanjša možnost srčnega napada ter uspešno izloča iz telesa kortizol, hormon, ki ustvarja stres.

Glasba vpliva na inteligenco in vedenje otrok. Že v maternici pomaga pri razvoju možganov zato se bodoči mamici svetuje poslušanje predvsem klasične glasbe. Otroci, ki od malih nog držijo inštrument v rokah in se učijo ustvarjanja glasbe pa razvijejo večjo sposobnost koncentracije, boljše motorične sposobnosti in potrpežljivost. Znajo se hitreje pomiriti in hitreje naravnati na akcijo. Menda so tudi boljši matematiki in jezikoslovci.

  Otrok in njegov klavir

Po raziskavah ameriških znanstvenikov izboljšuje delovanje imunskega sistema. Že 15 minutno poslušanje zborovske ali klasične glasbe pozitivno vpliva na notranje organe in delovanje žlez ter s tem enakomerno pretakanje telesnih tekočin. Spodbuja razvoj ljubezenskega hormona dopamina in protiteles, ki se bojujejo proti boleznim. Telo si različno glasbo tudi zapomni in jo ob rednem poslušanju prepozna. Ta ga vedno znova postavi v isto stanje in sčasoma se hitreje odziva nanjo.

Vpliva na spomin in učenje. Ob predelovanju dolgih, zapletenih informacij pomaga nežna glasba v ozadju, ki podaljšuje koncentracijo. Po raziskavah sta se najbolje izkazala Mozart in Vivaldi. Baročna glasba spodbuja učenje tujih jezikov ali recitiranje poezije. Starejši ljudje lahko učinkovito vzdržujejo kondicijo možganov s hkratnim poslušanjem glasbe brez besedila in reševanjem križank.

Glasba pomaga pri okrevanju po možganski kapi. Ob tej je načeloma prizadeta leva polovica možganov, ki je povezana z jezikom in logiko. Glasba intenzivno deluje na desno polovico možganov vendar tudi na levo. Združi ju na način, da začnemo besede v pesmi povezovati z govorom. Z začetnim brundanjem in mrmranjem lahko počasi pridemo nazaj na izgovorjavo besed. Uspešno tudi zmanjšuje jakost in dolžino bolečine pri kroničnih glavobolih.

Poudariti je treba glasbo Mozarta o kateri ves čas poslušamo slavospeve a kaže, da so vsi pozitivni pridevniki povsem upravičeni. Mozartovi klasiki, ki sledijo ritmu 60ih udarcev na minuto aktivirajo obe polovici možganov. To poveča  učinek učenja saj je dojemljivost, procesiranje informacij globlje in hitrejše.

V državah Zahodne Evrope uporabljajo glasbo kot blažilo fizične bolečine. Z njeno pomočjo so menda že lažji porodi in  zdravniki zmanjšujejo odmerek anestetikov, pozitivno pa se je izkazala tudi pri bolečinah po operativnih posegih.

Fizične aktivnosti izvajamo lažje in dlje saj nam primerna glasba dviguje nivo energije in vpliva na naše psihično stanje. Tako veliko lažje tečemo s slušalkami v ušesih, ki nam vrtijo najbolj priljubljeno plesno glasbo. Ob tem nismo tako pozorni na utrujenost in boleče noge, zamoti nas na dolgih enoličnih progah in odnese s seboj v bolj zabavne trenutke.

Poslušanje živahne glasbe dviguje nivo energije in zmanjšuje utrujenost. A v opozorilo; preveč popularne in rock glasbe lahko povzroči nemirnost v nas namesto dviga energije. Raziskujte glasbo in bodite pozorni na občutke, ki jih zbuja v vas, kako se odziva telo. Tako kot je za zdravje pomembna raznolika prehrana, telesu in psihi ponudimo raznolike melodije. Seznanite se z različnimi zvrstmi glasbe, tudi bolj eksotičnimi, ki vam običajno ne padejo na misel, morda ravno tu najdete najbolj koristno za vas.

Ali ima glasba želen učinek na nas ugotovimo tako, da se vprašamo kako se počutimo ob poslušanju. Nas ima, da bi nasilno protestirali, razbijali, se pretepali? Imamo željo po objemu, ljubljenju, učenju? Se po naši glavi podi nešteto misli ali je prijetno prazna, lebdeča? Nas spodbuja h konstruktivnemu razmišljanju ali nas dela nemirne? So njeni toni vsiljivi, moteči ali jih željno srkamo vase? S primerno izbrano glasbo si lahko olajšamo naš vsakdan.

Flavta

Vse v telesu bije v ritmu. Celotno telo ima svoj ritem; je utelešena glasba, ki oddaja valove svojih not v polje neskončnega, v zemljo, v nebo, onkraj vidnega in znanega. Naša DNK igra svojo pesem in prav tako DNK vsakega živega organizma v vesolju. Glasbeni mojstri so v povezavi z znanstvenimi dognanji odkrili način branja njene melodije in jo nadalje tudi zaigrati z glasbenimi inštrumenti.

»Zapeti smo, glasbeno, v formo. Rad imam to dejstvo. Vsi smo del simfonije, koreografije glasbe.«  Stuart Mitchell

Svojo pesem dobite na podlagi vzorca sline iz katerega v genetskem laboratoriju razberejo vaše unikatne podatke in nato s pomočjo glasbenikov sestavijo melodijo, ki jo vaš zapis ustvarja.

Ameriška študija univerze Heriot-Watt je raziskovala kako se različne karakteristike posameznikov odražajo v njihovem okusu glasbe. Malo za šalo in malo zares naj bi šlo nekako takole: na področju kreativnosti in samozavesti se najbolje izkažejo poslušalci bluesa, jazza, klasične, reggae in plesne glasbe, operne oboževalce odlikuje tudi nežnost. Zanimivo pa nesamozavest pripisujejo poslušalcem indie in rock heavy metal glasbe, ki so si prislužili celo oznake nedelavnosti in nedružabnosti. Samozavestni in družabni so oboževalci hip hopa , plesalcem dance glasbe  pa ob obilici kreativnosti primanjkuje nežnosti. Popularna glasba pozitivno vpliva na družabnost vendar škoduje originalnosti in izražanju kreativnosti posameznika.

Na vašem naslednjem koncertu, pa naj bo to najljubša rockovska zasedba ali filharmonični večer klasike, se spomnite, da je res prav, da ste tam, da delate nekaj koristnega zase in se s še večjim užitkom prepustite tokovom glasbe.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*