Lea si želi biti taka kot drugi. Vendar ima eno posebno značilnost, zaradi katere se težko vključi v družbo. Ima govorno-jezikovno motnjo. Težko izgovarja besede, jih popači ali izgovori le do polovice, saj je to zanjo velik napor. Ko spregovori, začnejo zlobni ljudje briti norce iz nje. Oponašajo jo in se norčujejo iz njenih besed. Leo žalostni, da ne more imeti prijateljev, ker nihče ne zdrži, da bi jo poslušal do konca in se potrudil razumeti, kaj želi povedati. Počuti se osamljeno.
Ste že kdaj doživeli ta občutek? Da ste se želeli z nekom pogovarjati, mu povedat o svojih izkušnjah, deliti z njim svoje trenutke, pa je ta vsako vašo besedo obrnil v posmeh in se obračal stran od vas?
Ljudje smo družabna bitja. Vsi si želimo biti sprejeti, imeti prijatelje, ki jim zaupamo, poleg katerih smo lahko takšni kot smo, brez, da bi nas kdo obsojal, nas gledal postrani ali se nas celo izogibal. Tudi Lea si želi tega. Želi se počutiti varno, deliti svoje znanje z drugimi, se od njih učiti in skupaj z njimi rasti tako fizično kot tudi duhovno. Ne želi biti sama.
Kar sprejmemo skozi čutila, ko smo v bližini druge osebe, ni vedno tisto, kar nam oseba želi povedati. Osebo moramo začutiti, sprejeti njeno notranjost, njenega duha. Ljudje imamo vsak svojo preteklost, vsak svoje izkušnje, trdno roko, ki nas je naredila močne osebe, trpljenje, ki nas je vzdignilo k nebu in nas naučilo se veseliti tistih malih trenutkov sreče. Učimo se drug od drugega, si delimo izkušnje, komuniciramo in se družimo.
Tudi Lea je močna oseba. Ima svojo preteklost, ki jo želi deliti z nami. Če bi le ostali dovolj dolgo, da bi uspela povedati do konca, če bi le poslušali z zanimanjem, da bi slišali, kar nam ima za povedati, bi morda ugotovili nov smisel v svetu, nekaj novega, kar bi nam pomagalo postati še boljši človek. Človek, ki ceni svoje življenje in to kar ima, ki zna najti ljubezen in popolnost v najmanjših nepopolnih malenkostih, ki nas obdajajo.
Dajmo Lei priložnost povedati, kar želi. Dajmo drug drugemu to možnost. Vsakdo, tudi ljudje za katere se zdi, da ne zmorejo niti kančka sočutja, so dobri nekje globoko v sebi. Le najti moramo tisto dobro, tisto malenkost, ki nas z nekom poveže. Če se vam zdi, da s šefom nikakor ne morete vzpostaviti kontakta, komunicirati brez poniževanja z njegove strani, pozanimajte se, ali morda gleda šport, ki ga imate radi tudi vi? Ali ima doma mlado hčerko, ki jo naravnost obožuje? Vedno lahko najdemo neko skupno točko, na kateri lahko gradimo komunikacijo z vsakomer.
Ne glejte le zunanjosti. Ne sprejemajte drugih skozi videz, govor. Dajte vsakomur priložnost pokazati, kaj skriva v sebi, najdite dobro v njem in mu pokažite, da poslušate. Da ste tam tudi zanj, da razumete, da ima tako kot vi tudi on svojo preteklost, ki ga izoblikuje v človeka kot je sedaj.
Vsi si zaslužimo biti slišani. Ali ne bi bilo lepo, se s človekom, ki Vas res ne prenesete, ki ga odbijate tako vizualno in še bolj kadar spregovorite, se usesti na kavo in si deliti mnenje o vaših potovanjih po svetu. Morda je on potoval v krajih o katerih vi lahko le sanjate, pa vam bo povedal, kako lahko pridete tja, vam podelil nasvete, na kaj morate biti pozorni, vam povedal, kaj si preprosto morate ogledati in s kom morate stopiti v kontakt, da res ne boste ničesar zamudili.
Tudi Lea je potovala. Morda ne po svetu, vsekakor pa po svojih izkušnjah. Želi jih podeliti z vami, vas opozoriti, da nikdar ne boste rabili trpeti tako kot ona, da boste lahko začutili lepoto v vsem in vsakomer okoli vas. Sprejmite druge tudi če oni morda ne sprejemajo vas, dajte jim možnost pokazati kaj se resnično skriva v njihovi duši in se učite biti boljši, biti srečni.
