Učenje sobne čistoče pasjih mladičkov
Ste dobili pasjega mladička? Ali pa ste v težkem pričakovanju njegovega prihoda? V obeh primerih vam čestitam pri tej odgovorni odločitvi. Imeti psa je namreč izredno lepa in koristna odločitev, prinaša pa kar precejšnjo odgovornost.
Vzgoja psa v socializiranega družinskega člana in tudi člana širše skupnosti zahteva kar precejšen vložek časa in obilico potrpežljivosti. Najpomembnejše pa je, da že mladiču ne dovolimo stvari, ki mu jih ne bomo dovolili kot odraslemu. Če kot odrasel pes ne bo smel v posteljo, potem mu tudi kot mladičku ne dovolimo nanjo. Doslednost ima zelo veliko moč pri vzpostavljanju rutine. Rutina pa je za učenje sobne čistoče zelo pomembna.
Disciplina
Vzpostavljanje in ohranjanje je pri mladih psih potrebno, zlasti če začne s svojim vedenjem ogrožati sebe, druge živali, premoženje ali celo ljudi. Vsekakor pa pod vzpostavljanjem discipline ni mišljeno grobo kaznovanje. Pomembno je, da z nekim dejanjem do te mere zmotimo psa pri nezaželenem vedenju, da tega opusti. Tule lahko povsem zadošča glasen plosk z rokami, lahko pa uporabimo tudi pločevinko od pijače, v katero vstavimo nekaj kovancev ali kaj podobnega. V vsakem primeru pa je treba zadevo uporabiti v trenutku, ko se dogaja nezaželeno dejanje. Na ta način bo pes povezal “kazen” z nezaželenim dejanjem. Pomembno je tudi, da za tovrstno odvračanje pozornosti uporabimo nekaj, kar psu ne bo izgledalo, kot da je povezano z nami.
Vzpostavljanje rutine pri opravljanju telesnih potreb
Vzpostavljanje hišnih pravil se naj začne s trenutkom, ko mladiček prvikrat vstopi v naše domovanje. Koliko časa bo trajalo, da se bo mladiček privadil vsemu temu, je odvisno od vsakega posameznega psička in seveda njegovih ljudi. Nekateri psički se pač hitreje učijo kot drugi. Vedeti pa moramo, da pes vedno želi ustreči svojim ljudem, če se ti znajo izkazati kot vodje krdela.
Spomin pasjih mladičev je kratek, zato mora biti toliko večja naša potrpežljivost. Izplača se. Dom s slabo vzgojenim psom ni srečen dom, ne za psa, ne za njegovo družino.
- Ležišče psa je lahko samo preprosta kartonasta škatla, ki je eni strani odprta in le nekoliko večja, kot je pes. Če je ležišče preveliko, bo lahko mladiček svoje telesne potrebe opravljal kar v kotu, namesto da bi šel ven. Če pa je ležišče manjše, bo mladič raje opravil svoje zunaj njega, kot pa da si umaže mesto počitka.
- Ležišče naj bo prve dni postavljeno v kakšno manjšo sobo, kot je na primer pralnica (utility). Ta prostor prekrijemo s časopisnim papirjem, na katerega lahko mladiček ponoči opravi potrebo. Ta prostor uporabimo tudi, ko ostane mladiček sam doma. Ko se mladiček navadi sobne čistoče, mu lahko prestavimo ležišče drugam.
- Za učenje sobne čistoče upoštevajmo zlato pravilo: mladiček bo telesno potrebo opravil, ko se zbudi, po obroku in po igri. Zato ga vedno po teh dogodkih odnesemo na kraj, kjer lahko opravlja svojo potrebo, na bližnjo trato ali na mesto, ki smo mu ga namenili za stranišče v stanovanju. Počakamo, da opravi, ga pohvalimo in gremo nazaj.
- Pri učenju sobne čistoče si lahko pomagamo z “vonjalnim znamenjem”. Vonjalno znamenje nastane vedno, ko ima mladiček “nezgodo” v stanovanju. Na temu mestu ostane vonj, ki kar kliče, da tam ponovno opravi potrebo naslednjič. Zato je potrebno mesta nezgod vedno dobro očistiti.
- Vonjalno znamenje lahko naredimo tudi sami. Naredimo ga seveda na mestu, kjer si želimo da mladiček opravi svojo potrebo. S pomočjo papirnate brisačke vzamemo na nekaj njegovega blata ali urina, in ga odnesemo na želeni kraj. Če je to stranišče v stanovanju, umazano brisačko prekrijemo s svežim papirjem. Zunaj pa z umazano brisačko nekoliko pomažemo po želenem mestu. Nato sprehodimo svojega mladička do tega kraja, da tam opravi potrebo.
- Zjutraj naj bo prva stvar, da mladička odvedemo do vonjalnega znamenja, oziroma na kraj, kjer lahko opravlja potrebo. Na ta način se bo mladiček naučil iti do vrat in do kraja za opravljanje potrebe. Tam mu pustimo, da povohlja naokoli. Ko se olajša, ga na kratko potrepljamo in pohvalimo in takoj nato nazaj domov. Takrat se z njim ne igramo. Trenutki za opravljanje potrebe in trenutki za igro naj bodo strogo ločeni.
- Nato mladička nahranimo. Že kmalu bo postal vznemirjen, gibal se bo v krogih in vohljal po tleh. To je znamenje, da bo opravil svojo potrebo. Zato ga hitro odpeljemo na kraj, kjer lahko opravi potrebo. To rutino po možnosti opravljamo vsaki dve uri, vsekakor pa vedno po jedi, po spanju in po igri.
- Seveda se bodo lahko vsemu trudu navkljub občasno še vedno zgodile kakšne nezgode v stanovanju. Psa zaradi tega ne kaznujmo. Če pa ga dobimo na dejanju, ga nemudoma odnesemo na kraj, kjer se te zadeve lahko opravljajo. Nato v stanovanju skrbno očistimo vse znake nezgode. Po potrebi lahko mesta nezgode poškropimo s kisom, da odstranimo vonj po urinu ali iztrebkih.
- Prav tako kot vzpostavljanje discipline je pomembna pozitivna stimulacija ob uspešno opravljenih nalogah. Tudi ko mladiček pravilno opravi svojo potrebo, ga ne pozabimo pohvaliti in ga malo pocrkljati.
