Winston Churchill – velike osebnosti 20. stoletja

Winston Churchill se je rodil 30.11. 1874 blizu Oxforda v plemiški družini, ki je stoletja prispevala h krepitvi angleškega imperija. Ko je dopolnil deset let, so ga vpisali na vojaški koledž, pridobil si je čin podporočnik v  IV. huzarskem polku. Bil je sijajen pisatelj, neustrašen vojak,odličen politik,potomec družine, ki je pisala zgodovino angleškega imperija. Všeč mu je bilo tudi novinarstvo, bil je dopisnik Daily Telegrafa, dopisnik Morning Posta. Leta 1898 je začel politično pot kot konservativni kandidat. Star komaj 26 let je bil izvoljen v poslansko zbornico. Leta 1903 je izstopil iz konzervativne stranke, pridružil se je liberalcem.

Winston Churchill

Hitro se je vzpenjal po politični lestvici, med leti 1905-1908 je bil podsekretar v ministrstvu za kolonije, 1908-1910 je bil minister za trgovino,1910-1911 minister za notranje zadeve,1911-1915 pa mornariški minister.  Po katastrofi v Dardanelah v prvi svetovni vojni je odstopil in odšel na fronto v Francijo. Med leti 1917-1918 je bil minister za oboroževanje,1919-1920 minister za obrambo in letalstvo,1921-1922 pa sekretar za kolonije. Razočaran je zapustil liberalno stranko in se vrnil v konzervativno stranko, kjer je med leti 1924-1929 opravljal funkcijo finančnega ministra. Leta 1929 po porazu konzervativne stranke na volitvah je postal rektor univerze v Aberdeenu, naslednje leto pa je postal upravnik univerze v Bristolu.

Vedno bolj je postajal kritičen do ministrskega predsednika Nevilla Chamberlaina, obsojal je njegovo politiko in popuščanje nacistični Nemčiji. Ko se je začela druga svetovna vojna se je brez pomislekov pridružil vojni vladi kot prvi lord admiralitete. Leta 1940, ko si je nacistična Nemčija priključila ozemlje Sudetov, je Nevill Chamberlain odstopil, Churchill pa je prevzel vodenje vlade.  Znan je njegov izrek ob začetku vojne, ko je svojemu narodu povedal, da jim lahko obljubi samo kri,znoj in trpljenje in če bi Hitler osvojil pekel, bi našel vsaj eno dobro besedo za hudiča. Znan je bil tudi  po tem, da je veliko kadil cigare in da je včasih »pregloboko pogledal« v kozarec, od tod tudi anekdota, ki naj bi se mu pripetila. . . “jaz sem verjetno res pijan, ampak moja gospa jaz se bom zjutraj streznil, vi pa boste še vedno grda”

Winstonov antikomunizem je izviral iz njegove narave in vzgoje in je bil brezpogojen toda čutil je, da nenapadalni pakt med Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo ne bo dolgo izdržal, da bo Hitlerl iskal življenjski prostor na ruskem prostoru, da bodo ZDA prej ali slej stopile v vojno in da se bo ravnotežje sil podrlo. Med bitko za Anglijo, ki je trajala od poletja 1940 do pomladi 1941 in je dosegla vso silovitost nemških napadov med septembrom in novembrom 1940, ko je nemško letalstvo (stuke in messerschmidti) dva meseca podnevi in ponoči bombardiralo  prestolnico Anglije, se jim je angleško letalstvo (spitfireji, hurricani)  uspešno upiralo. Churchill se je javno zahvalil svojim pilotom, ki so ubranili otok pred sovražnikovo zračno silo. Churchillove napovedi so se povsem uresničile, saj je 22.6.1941 Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, Japonska pa 7 .decembra  ZDA (Pearl Harbour). Leta 1942 je sovjetskemu vodstvu obljubil odprtje druge fronte, toda do izkrcanja na francoski obali (operacija Overlord) je prišlo šele poleti –junija leta 1944. Uspelo mu je pregovoriti ameriškega predsednika Roosevelta, da je potrebno najprej zmagati v Severni Afriki, se potem izkrcati v Italiji in na Balkanu. In tako se je potem tudi zgodilo. Veličastna zmaga pri El Alameinu, sledila so zmage v Tuniziji,Siciliji,Salermu…V tem času je ameriška vojska beležila odločilne zmage proti Japoncem (bitka za Midway), Rusi so začenjali zmagovito ofenzivo od severa in juga. Druga svetovna vojna se je tragično končala potem , ko so Američani odvrgli dve atomski bombi na Japonsko cesarstvo ( Hirošima in Nagassaki).

Velika zmaga v vojni, ki jo je vojskoval britanski premier, pa ni mogla rešiti propada britanskega imperija, zaradi številnih osvobodilnih gibanj, ki jih je sprožila prav vojna in želja po samostojnosti je  povzročila, da je postala Anglija država drugega reda.

Julija 1945 je Churchill izgubil volitve, porazil ga je laburist – Atlee. Angleži so hoteli, da jih v miru vodi laburist, ki se bo ukvarjal z notranjimi problemi, ne pa s svetovnimi strategijami.

Churchill je tudi »oče« tako imenovane hladne vojne«, saj je v govoru leta 1946 ( v ZDA) trdil, da je potrebo zaustavi širjenje vpliva Sovjetske zveze. Leta 1951 je ponovno zmagal na volitvah, leta 1954 je prepustil vajeti oblasti svojemu učencu Anthoneyu Edenu.

Leta 1953 so mu podelili Nobelovo nagrado za književnost, leta 1963 pa se umaknil v zasebno življenje .Posvečal se je svojim hobijem, slikarstvu in pisanju knjig.

Umrl je 28. januarja  1965 ob pol devetih zjutraj. »Nauk dela«, ki ga je hotel imeti zapisanega na začetku vseh svojih knjig o Drugi svetovni vojni , lahko razumemo kot njegovo duhovno oporoko: v vojni odločni, v porazu kljubovalni, v zmagi velikodušni , v miru dobronamerni !