Preberite.si

Prvi del potopisnega članka najdete TUKAJ. Sedaj pa vam bom opisal še našo pot domov. Po planu sledi vožnja v Nemčijo. Poiščemo črpalko, ki je malo odmaknjena iz avtoceste. Na splošno sem dobil občutek, da so na severu Nemčije črpalke postavljene kar stran od cest, tako da je spanje skoraj ne moteče. Tudi tokrat parkiramo pozno po polnoči in tudi tokrat nismo zadnji.

V bližini Leverkusna naslednje dva dni spimo pri sorodnikih na njihovem dvorišču. Koordinate: 51.057556, 6.926667 Hitdorf vasi ob reki Rajni dodajam samo zato, ker smo na koncu ugotovili, da je primerna za obisk z avtodomom, pa še kamp imajo v bližini.

Tudi piknik prostor je zanimiv, saj je promet po reki kar živahen.

Obiščemo Leverkusen in parkiramo v samem centru. Parkirišče na robu peš cone. Majhno središče lepo urejeno in tudi kot vsa Nemčija v znamenju SP v Brazilija.

Oskrba avtodoma na postaji, ki je v sklopu prodajalne AD, prikolic in ostale kamp opreme. Koordinate: 51.051583, 7.000556 – Cena: 1 eur  (via http://www.promobil.de/stellplatz-145.html?show=D) in že se peljemo proti Bodenskem jezeru.

Postanek v Freiburgu: Koordinate: 48.006556, 7.851083 Parkirišče je brezplačno cca 1 km iz centra. Toda baje je obvezna zelena nalepka, če želiš vožnjo po mestu. Je za preverit.

Ustavimo se na Titisee. Krasno mestece ob jezeru, podobno Kranjski gori. Ob jezeru so štirje kampi. Trije ob jezeru. Izbrali smo najvišje ležečega: Bulhhof, saj ni bilo želje po kampiranju Koordinate: 47.895083, 8.137917 Ta je tudi najbližji mestu, cca 1 km. Krasna lokacija, na recepciji dve gospe blizu 80-tih in gospod blizu 70-tih. Lepo urejeno, žal pa samo priključki za elektriko. Z malo improvizacije je voda dosegljiva, če si dovolj blizu pomivalnega korita, kemični wc pa v poslopju z kopalnicami, kjer imajo tudi pralni in sušilni stroj. Ob samem vhodu v kamp pa še prostor za izpust vode.

Reichenau: takoj ko zavijemo desno iz glavne ceste ki vodi v Konstanz opazimo manjše parkirišče z nekaj avtodomi, ki imajo spuščene zavese, torej so verjetno tukaj tudi prenočevali. Odpeljemo se do konca otoka, kjer je avtokamp in tudi dokaj velik in dobro opremljen PZA. Zaseden. Naš namen je bil samo ogled tega kraj, ki slovi po »stojnicah brez prodajalcev«. Kupimo nekaj črnih paradižnikov, s sadjem pa se založimo pri večji stojnici ob cesti, ki jih je kar nekaj. Na tej delajo samo poljski državljani, zelo prijazni.

Konstanza: Parkiramo na avtobusni postaji, kjer ujamemo zadnje prosto parkirišče namenjeno avtodom. Koordinate: 47.657944, 9.169278 Če sledite znakom za AD ne morete zgrešiti, kot tudi drugod ne, kjer smo se potikali v teh dneh, je pa res, da je včasih treba biti malo bolj pozoren. Ogled mesta, zanimivo, vse pa skoncentrirano okoli dolge ulice, ki se konča pri katedrali.

Mainau: otok cvetja, ki ga ne obiščemo, nakup opravimo v dobro založeni cvetličarni in trgovini s spominki in se odpeljemo proti mestu Lindau, kjer nameravamo prenočiti.

PZA zelo dobro označen in ga ne morete zgrešiti, drugače je s kampom na obali jezera, saj nam vzame kar nekaj časa, da ga najdemo. PZA ob kampu ob sami železniški progi zaseden, tudi kamp poln. Sicer ne vem kako je s spanjem v tem kampu, saj je to glavna železniška proga ob jezeru. Odpeljemo se do Bregenza, ki je oddaljen 5 km. Na sami obali je več kampov mi izberemo manjšega: Meksico, eden od dveh, ki sta tako postavljena, da ne veš kaj spada h kateremu.. Koordinate: 47.504667, 9.713778. Nimam izkušen s kampi severneje od Slovenije, saj smo jih do sedaj zelo malo uporabljali, toda tudi ta ima na parceli samo elektriko, celo odtoka za vodo nisem opazil, je pa res, da ga nisem kaj dosti iskal, saj ni bilo potrebe. Ko sem sestavljal ta prispevek, so ta kamp predstavili tudi v oddaji Navigator Karavaning pa tudi tam niso nič omenjali postaje za oskrbo. Ne vem?

Zadnja etapa nas pelje mimo Innsbrucka, preko prelaza Brennero, ki ga prevozim prvič in razen da nas ulovi dež, vsaj zame ni nič posebnega, vsaj na vrhu ne. Razen viaduktov in okoliških vrhov Ker je sobota in že na cestninski postaji se nakaže, da bi znalo priti do zastojev. To se tudi zgodi pred cestninsko postajo na Italijanski strani.

Mi odvijemo levo proti Lienzu in se po krasni pokrajini peljemo proti Spittal-u. Opazimo tudi kje konča slovenski les, ogromne žage in ogromno lesa.

Na Karavankah razen kontrole Avstrijskih vinjet nič posebnega in pot uspešno zaključimo na bencinski črpalki nad Trebnjem, kjer se izpraznimo in končno natočimo tudi cenejše gorivo.

Takole:

Mogoče nekaj suhoparnega naštevanje, toda tudi namen je bil, da napišem nekaj informacij, ki jih mogoče nisem našel v ostalih potopisih. Za stare »mačke« tako nisem napisal nič novega, toda novincu na daljših potovanj pa mogoče kakšno koristna informacijo, ki pride prav.