Le zakaj bi komu kaj takega prišlo na misel, zamenjati človeško glavo z zeljnato, se morda sprašujete. Vendar samo pomislite, zagotovo ste se velikokrat v življenju znašli v situaciji, ko bi najrajši počili od jeze nad nekom, ki vas je maltretiral, pa enostavno ni bil pravi trenutek, da bi odreagirali tako, kot bi si želeli, ali bolje povedano, enostavno se mu niste upali postaviti po robu. Odreagirati pa bi morali tako, da bi mu povedali svoje in ker tega niste naredili, se v sebi sekirate in ste nesrečni in nezadovoljni. Ste pod stresom.
Pa začnimo na primer, z nasiljem v osnovni šoli, ki so ga izvajali nad vami sošolci in učitelji. Lahko, da ste imeli nekaj dobrih prijateljev, s katerimi ste se razumeli vseh osem ali devet let, bili pa so verjetno tudi taki, ki so kar naprej težili vam in morda celemu razredu. In kakšni vzgojni ukrepi so bili uporabljeni proti takšnim učencem, če ste recimo zbrali toliko poguma in ga “zatožili” učiteljem? Praviloma nič. Prav ste prebrali, praviloma nič se jim ne zgodi, vsaj z vzgojnega vidika. Učitelji dostikrat takega učenca ignorirajo ali pa se delajo, da sploh ne opazijo, kaj počne, saj dobesedno ne vedo kako ukrepati ali pa se ne potrudijo dovolj, da bi na pedagoški način rešili problem. Dogajalo pa se je, da so na vaša opozorila ali opozorila vaših sošolcev nad, milo rečeno “nemirnim sošolcem”, taki učitelji ostali gluhi in so vas celo prepričevali, da je ta moteči sošolec pač tak in da ga vendarle, zaboga, poskušajte razumeti in malo potrpeti z njim! Za nesposobne učitelje je to najboljša rešitev: ker ne znajo rešiti problema, se s takim ukrepom rešijo zagate na tak način, da se sami ne izpostavljajo pred nasilnim učencem, ostalim učencem, ki so ga pa prosili za ukrepanje, s svojo izjavo nekako “naprti” občutek krivde in ponižnosti. In to se lahko vleče kar nekaj šolskih let. Takšno učiteljevo obnašanje se pa tudi šteje za nasilje nad učenci, čeprav prikrito in ne tako opazno. Navsezadnje za njih to nikakor ni dobra popotnica v odraslo življenje, saj so na primeru avtoritete, v tem primeru neučinkovitega in nestrokovnega ravnanja učitelja, na lastni koži izkusili, kako so bili zavrnjeni, ko so prosili za pomoč in bili prisiljeni v tiho in ponižno prenašanje storjenega jim nasilja.
Zgornjih trditev o neukrepanjih učiteljev, vsekakor ne gre posploševati, to je jasno kot beli dan. So zlata vredni učitelji, strokovnjaki na svojem področju, strogi, vendar pravični, taki, ki znajo vzpostavit red v razredu in ne dopuščajo nobenega ugovora med svojim predavanjem in vendarle so pripravljeni tudi poslušati mnenje učencev in njihove argumente ter se z njimi poveseliti in smejati. Tak učitelj, ki je siguren v svojo strokovnost in nima slabe vesti zaradi slabo opravljenega pedagoškega dela, ne bo nikoli izgubil svoje verodostojnosti in kar je najbolj pomembno: Ni se mu potrebno bati, da bi bil zaradi tega, ker se je upal pohecati s svojimi učenci, ob svojo kredibilnost ali avtoriteto. Zagotovo bi se vsak učenec v takšnem razredu počutil vrednega in spoštovanega, tudi taki učenci, ki drugače ne sledijo učiteljevi razlagi in motijo pouk, med odmorom pa “težijo” ostalim sošolcem, saj so s strani sposobnega učitelja pravila igre jasno postavljena od prvega dneva pouka.
In takšni vzorci “učiteljev” in Učiteljev z veliko začetnico, se prenašajo naprej v naša življenja. Iz osnovne v srednje šole, fakultete, službe. Povsod se najde “učitelj” in Učitelj, vendar v drugačni obliki. V službi v obliki velikega šefa, vodje, direktorja, predsednika te ali one ustanove…
In kaj zaboga boste rekli ima vse tole zvezo s človeškimi glavami in zeljem ter z zamenjavo enega z drugim? Meni se je zdelo, da na določen način ima. Samo pomislite. Ali se vam ne zdi, da bi bilo bolje, če bi recimo imeli: domišljav in tečen sosed, počasen prodajalec v določeni trgovini, osoren voznik avtobusa, zdolgočasen in odrezav bančni uslužbenec, zmaj v obliki šefa v službi, tečna sodelavka, neučinkovit učitelj, torej ali ne bi bilo bolje, da bi vsi ti ljudje imeli, namesto zamorjenih človeških glav, zeljnato glavo! Ne, ne hecam se. Ali veste katero zelenjavo vse prištevamo k zeljnim sortam? Za osvežitev spomina, vam jih bom naštela, jih je kar nekaj in vse so okusne in polne vitaminov, tako kot osnovna zeljnata glava, torej: k zeljnim sortam prištevamo cvetačo, brokoli, kolerabo, repo, rdeče zelje, belo zelje v glavah, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje in kolerabico. Dobro tudi vem namreč, kako zdravo in polno vitaminov in mineralov je zelje, pa na kakšen način vse ga lahko pripravimo. In pri tem sploh ne dvomim, da tega ne veste tudi vi, čeprav o takšni kombinaciji zamenjav človeških glav z zeljnato, po vsej verjetnosti niste nikoli premišljevali.
Zeljnata glava namreč ni nikoli zamorjena ali zatežena. Ne, nikoli! Je pa zdrava! In pojemo jo lahko v nešteto kuhanih, dušenih, svežih, vloženih, nadevanih različicah. Vse nadaljnje podrobnosti prepuščam vaši domišljiji. Pa brez stresa prosim, za to bo poskrbela folna kislina, ki jo še posebej veliko vsebuje belo zelje.
