Zdrava prehrana



S prehrano se ukvarjam že od kar sem končala srednješolsko izobraževanje na kuharski šoli. Predmet Prehrana, je bil moj najljubši. K sreči sem imela tudi krasno in zelo zahtevno učiteljico. Ogromno nas je naučila in temu primerno tudi zahtevala znanje od nas. Uh, kako težko je bilo pri njej osvojiti petico. Ampak znanje je tisto, ki šteje. Tega sem osvojila ogromno. Ker pa je tega že veliko let, so se medtem časi zelo spreminjali. Nenehno sem se izobraževala. Spoznanjem nikoli konca. Če je bilo v takratnem času moderno jesti zrezke, biftke, se je to sčasoma popolnoma spremenilo. V šoli so nas učili pripravo hrane za restavracije.

družina večerja

Ko sem se poročila in si ustvarila družino, sem morala pričeti s pripravo enostavnih, poceni jedi. Potem se je pričela hiperprodukcija hrane. Pa vse večji uvoz živil iz tujine. Seveda so se cene nižale. Kvaliteta pa popolnoma padla. Prišel je čas, ko je postala »in« vegetarijanska prehrana. Vsi so se začeli prehranjevati le z zelenjavo. Nepoučenost je marsikoga spravila ob živce. Dobesedno. Zmanjkalo jim je vitamina B12. In tako vse do danes, ko se govori samo še o zdravi prehrani. Kako sovražim ta izraz. Gleda se izključno in samo živila.

Predstavila bom dve zgodbi in upam vsaj za stopinjo premaknila miselnost o zdravi prehrani.

Družina. Mami, oči in trije otroci odidejo v najbližjo picerijo v mestu. Usedejo se na teraso pod drevesi in naročijo vsak svojo pico. Mami poleg kozarec rdečega vina, oči pivo, otroci pa vsak svojo kokakolo. Jedo v miru in tišini. Po jedi še poklepetajo in se pošteno nasmejijo.

Podjetnica. V avtu ima na sovoznikovem sedežu nekaj kosov sadja in oreščke. Prehranjuje se med vožnjo. Živčna gleda na uro, ker zamuja na sestanek s stranko. Pa še na Pilates bo zaradi tega zamudila. Da bi se umirila, spije požirek vode iz plastenke.

Kdo se v tem primeru zdravo prehranjuje. Nihče. Vendar je družina z užitkom pojedla svoj obrok. Hormoni sreče bodo spodbudili vse koristne encime, da bodo posrkali vse koristne hranilne snovi iz hrane, škodljive pa prepustili jetrom, da jih spravijo iz telesa. Na drugi strani pa bo živčni želodec podjetnice še tiste koristne snovi iz hrane spremenil v strup. Kajti hormonov sreče in zadovoljstva ni od nikoder, da bi spodbudili prave encime za razkroj hrane. Tako bo družina srečna in vesela, podjetnica pa utrujena in razdražena.

Ne podpiram, ne prvega, ne drugega načina prehranjevanja. Čas pa je, da se začnemo pravilno prehranjevati. To pa ni samo sadje in zelenjava. Prehranjevanje je postopek. Pripravljamo se za hranjenje. Z pripravo, z naročanjem, kakorkoli. Upoštevamo okolje, čas, navsezadnje tudi sredstva. In pa naše trenutne želje v okviru možnosti. Jejmo hrano, pri kateri uživamo, kajti le tako bo naše telo sprejelo maksimalno hranilne snovi iz te hrane. Nekaj na hitro, mimogrede, bo naredilo v našem organizmu več škode kot koristi. Jejmo sveže, lokalno, sezonsko. Paradižnik iz Čila nam ne bo kaj prida koristil. Naše telo ne prepozna njihovih hranil. Jejmo v miru. Zato sem poudarila družino. Ko jemo v družbi, je vse bolj okusno. Ker jemo sproščeno, so tudi naši hormoni sproščeni in delujejo tako, kot treba. Če imamo čas, se lahko tudi količinsko bolj najemo in smo dalj čas siti. Če je tega manj, jejmo večkrat na dan, po malo. Jejmo vse. Ne se oklepat sodobnih prehranjevalnih muh. Telo potrebuje za svoje delovanje vse hranilne snovi. Seveda je tu zmernost na prvem mestu. Tako v količini kot v kvaliteti. Če vam kdaj pa kdaj zapaše nekaj »nezdravega«, ne se obremenjevat. Zato pa imamo jetra. Če smo zmerni, jim ne bomo naredili neke velike škode. Po drugi strani pa stres vso hrano spremeni v strup in to še bolj obremeni jetra.

Premislite, kako so se prehranjevali pred pol stoletja. Cel dan so delali na njivi. Zjutraj so zajtrkovali. Seveda domačo hrano. Na njivi so si vzeli odmor, se usedli v travo ali ob rob gozda, pomalicali domačo hrano. Svežo sezonsko zelenjavo, domač kruh, pa še kakšno mesnino. Za moč. Pili so vodo iz vodnjaka. Zvečer pa pojedli dobrote iz lonca odlične gospodinje. In med jedjo je bilo večino časa čista tišina.

Problem sodobne prehrane in z njo povezanih bolezni ni, kaj jemo, temveč kako jemo. In vsaka skrajnost nas slej ko prej privede do kroničnega obolenja. Zato zdravi prehrani pridajmo še zdravo razmišljanje, da bomo potem res zdravi.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*