Zdravo prehranjevanje



Države, kjer ljudje najdlje živijo so Singapur, Japonska, Monako, San Marino. Zakaj so v teh držav ljudje bolj zdravi in učakajo višjo starost? Vzrok je predvsem zdrava in raznolika prehrana ter veliko gibanja. Čeprav se o zdravi prehrani in o različnih dietah ogromno piše in govori, se veliko ljudi še vedno prehranjuje slabo, so podhranjeni, saj s hrano ne zaužijejo dovolj hranil in vitaminov, ki so neobhodno potrebni za optimalno funkcioniranje organizma. Pravilno prehranjevanje je skoraj umetnost, hrana je nujna za življenje, saj nam v telo dovaja energijo, vitamine in minerale, ter beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Najpomembnejši je vnos kombinacije raznolikih živil, saj bomo le tako oskrbeli naše telo z vsem kar potrebuje. Spoznati moramo, kako najbolje izkoristiti to, kar nam hrana ponuja. Če gledamo s prehrambnega vidika, ni niti slabih niti dobrih živil.

Kombinacija raznolike hrana je bistvena za naše zdravje
Kombinacija raznolike hrana je bistvena za naše zdravje

Naše telo neobhodno potrebuje beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. Beljakovine, kot vemo, gradijo in omogočajo obnavljanje mišic, krvnih sestavin, kosti, krvnih sestavin in organov v telesu. Obilico beljakovin najdemo v vseh vrstah mesa, perutnini, ribah, fižolu, soji, grahu, mleku in mlečnih izdelkih, jajcih in tudi v arašidih. Maščobe pa nas napolnijo z energijo in nam pomagajo ustvarjati zaloge le te. Nekatere maščobe pa so za naše telo tudi gradbeni material. Maščobe so izrednega pomena pri resorpciji nekaterih vitaminov, saj so tako vitamin A, E, D, K topni le v maščobah. Hrana bogata z maščobami so olja, maslo, mlečni izdelki, nekatere vrste rib, oreški, sojina zrna in seveda nekatere vrste mesa in mesnih izdelkov.

Hrana, bogata z dobrimi maščobami, je losos
Hrana, bogata z dobrimi maščobami, je losos

Tudi minerali in vitamini so nepogrešljivi v prehrani. Telo jih sicer potrebuje v manjših količinah kot beljakovine, maščobe in hidrate, vendar naše telo z njihovo pomočjo ostane zdravo in pravilno deluje. Kalcij in fluor sta minerala, ki sta sestavni del našega telesa, najdemo ju v zobeh, kosteh, mehkih tkivih. V krvi pa se nahaja železo, ki ji daje značilno rdečo barvo, pomanjkanje le tega pa vodi v slabokrvnost in slabo počutje.
Hrana v kateri se nahaja največ A vitamina je temnozelene, rdeče, oranžne in rumene barve, torej v korenju, breskvah, paprikah, marelicah, bučah in špinači. B vitamin najdemo v arašidih, kvasu, ribah, jajcih, fižolu, grahu, mesu, žitaricah in tudi v temnozeleni zelenjavi. Vitamin C se nahaja v sadju in v veliki večini zelenjave, najdemo ga tudi v krompirju. Ker pa zelo hitro oksidira v stiku z zrakom, ga moramo čim prej zaužiti. Telo za normalno delovanje potrebuje tudi dietne vlaknine, to so rastlinski ogljikovi hidrati, kateri pa naše telo ne more prebaviti. Spadajo med varovalno prehrano, v pravih količinah zelo ugodno vplivajo na črevesno sluznico in na delovanje našega prebavnega sistema. Dietne vlaknine dobimo s hrano kot so stročnice, sadje, zelenjava, in različna semena ter otrobi.

Kako naše telo optimalno deluje?

Za normalno pa tudi optimalno delovanje potrebuje naše telo tudi zadostno količino tekočin, seveda tukaj ne mislimo na alkohol. Prehranske potrebe najbolje zadovoljimo tako, da jemo raznoliko prehrano. Jejmo večkrat na dan, zajtrka ne smemo izpustiti. Naučimo se jesti počasi, hrano dobro prežvečimo in jejmo le toliko, kot naše telo potrebuje. Predvsem pa se pri hrani osredotočimo tudi na različna obdobja našega življenja. Mladostnik ima zelo velike prehranske zahteve. Hrana je v obdobju rasti še kako pomembna, saj vpliva na pravilen razvoj, rast in delovanje mladostnikovega organizma. Mladostnik naenkrat ne poje veliko hrane, zato poskrbimo za več manjših in uravnoteženih obrokov, kateri naj bodo visoko hranljivi in, ki lahko vsebujejo tudi dodatno energijo s prehransko bogatimi živili. Tako dekleta kot fantje morajo s hrano zaužiti dovolj vitaminov, železa, kalcija, beljakovin ter ogljikovih hidratov. Tudi nosečnost predstavlja posebno življenjsko obdobje, kjer moramo še prav posebej paziti na prehrano, saj je nosečnost obremenitev za telo. Z vnosom hrane si mora nosečnica zagotoviti dovolj beljakovin in vsa druga hranila, ki so pomembna za razvoj otroka, sploh pa na uživanje vitaminov kot so A, C in K. Ne pozabiti na folno kislino, železo, jod in kalcij. Doječa mati ima večje potrebe po hrani kot med nosečnostjo, zato se mora prepričati, ali ima raznoliko in uravnoteženo prehrano. Ne pozabiti na zadostne količine vode, vendar ne pretiravati. Prehrana pri starejših ljudeh in starostnikih lahko predstavlja resen problem, saj veliko starejših izgubi okus, težave z zobmi onemogočajo žvečenje hrane, zato lahko pride do različnih težav z želodcem in črevesjem. Zato se mora starostnik še posebej osredotočiti na svojo prehrano, na njeno pravilno pripravo. Tudi starostnik mora zaužiti dovolj beljakovin, vitaminov in mineralov, sploh kalcija, da prepreči nastanek osteoporoze.
Poleg prehrane je pomembno tudi gibanje in vzdrževanje telesne pripravljenosti. Če smo fizično aktivni seveda potrebujemo več hrane, če pretežno sedimo manj. Če želimo pridobiti na teži, pojejmo več visoko energijske hrane, le ta naj vsebuje več maščob in ogljikovih hidratov. Obroki naj bodo redni, dovolimo si tudi različne prigrizke. Hrana naj bo raznolika in pestra. Obratno velja, če želimo shujšati, torej manj energijsko bogate hrane, več sadja in zelenjave, pojejmo več hrane, bogate z vlakninami, omejiti moramo tudi količino alkohola, saj vsebuje veliko kalorij in ne pozabimo na gibanje.

Zdrava prehrana je še kako povezana z gibanjem
Zdrava prehrana je še kako povezana z gibanjem

Vsekakor pa ne pozabimo na kakovost in higiensko ustreznost hrane. Hrana naj bo skrbno hranjena, držimo se navodil na embalaži. Tako delavne površine kot shramba naj bodo suhe in čiste. Kuhano hrano pojejmo takoj, ko je pripravljena, na tak način bomo vnesli v naše telo vsa potrebna hranila in se izognili morebitnim nevšečnostim, ki jih prinaša postana hrana.
In še enkrat…poleg pravilne prehrane ne pozabimo na gibanje in različne aktivnosti. Na tak način bomo preprečili tudi razvoj marsikatere kronične bolezni, pa naj si bo to sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, osteoporoza ter bolezni srca in ožilja.

En komentar

  1. Odlično napisano. Bolj bi se vsi morali zavedati, da se zdravje prične za kuhinjskim pultom.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*