Le nekaj dni po otvoritvi Zimskih Olimpijskih iger v Sochiju 2014, se Slovenija že uvršča na seznam dobitnic medalj zelo visoko. Po številu medalj kar pod sam vrh. In kar nas najbolj veseli, naši športniki še niso končali z nastopi, kjer lahko računamo na dobre uvrstitve.
Skok v bližnjo zgodovino nam sporoča, da so naši športniki in športnice na pragu zgodovinsko dobrih rezultatov. V Naganu, leta 1998, smo bili gledalci brez razloga za veselje. Leta 2002, v Salt Lake Cityju, so nas s 3. mestom razveselili smučarji skakalci. Po ponovni suši 2006, smo v Vancouvru 2010 bili veseli s Tino Maze in njenima dvema srebrnima medaljama, še posebej pa smo bili ponosni na oživitev olimpijskega duha, kjer je bila v glavni vlogi Petra Majdič, ki je bila do Iger superiorna, pred nastopom, kjer je računala na zlato, pa je »našla« edino nezavarovano jamo in si s padcem zlomila rebro, ter postavila svoj nastop pod vprašaj. Ko smo Slovenci že začeli žalovati in se kujati, pa je Petra poskrbela, da se je bronasta medalja začela svetiti kot najbolj čisto zlato in s herojskim nastopom spravila na noge slehernega slovenca.
Letošnji prvi nastopi so obetavni in predvsem plodni. Te prve dni praktično ne mine tekmovanje, kjer nas naši tekmovalci ne presenetijo, pa čeprav pred Igrami praktično nihče ni napovedal medalje. Seveda je normalno, da si jo vsak želi, pa vendar so nam včasih dajali vtis, kot da se gredo malo turiste. Resnica pa je, da so za te nastope krepko garali.
Že prvi dan so nordijci poskrbeli za nekaj vznemirljivih trenutkov. Nastop biatlonca, Jakova Faka, ki je na prejšnjih Igrah medaljo osvojil še za Hrvaško, smo vsi nestrpno pričakovali, vendar z 10.mestom ni opravičil pričakovanj javnosti. Skakalci so bili na kvalifikacijah solidni, nas je pa pretresel padec pomembnega člana ekipe, ki letos še ni bila premagana, Roberta Kranjca. Novica, da je ob padcu utrpel »le« nategnjeno kolensko vez, nas je malo pomirila in zdaj seveda »slovenčki« pričakujemo, da bo šel po poti Petre Majdič, da bo stisnil zobe in pomagal ekipi do zlata!
Drugi dan Iger pa smo bili že navdušeni nad ledenim izrazom na licu Petra »Mišice« Prevca in njegovega sprehoda do srebra, na mali skakalnici. Odlično 8. mesto Jerneja Damjana, ki je sezono začel še v B ekipi in si z dobrimi rezultati preko Evropskega pokala izboril mesto v ekipi, je naravnost zvodenelo. Medtem pa je Teja Gregorin pripravljala teren in v biatlonskem šprintu končala na 15.mestu, kar je tudi izhodišče za zasledovalno tekmo. Petra Prevca so novinarji na vsak način želeli prepričati, da je to njegov najboljši rezultat in ga ne bo nikoli pozabil, ter ga bo uvrstil med legende. Vendar »Mišica« ni dopustil tej misli, da bi mu polnila glavo in v svojem slogu ni želel napovedati prav ničesar za naprej.
Zgodaj dopoldne po našem času so nam, v tretjem tekmovalnem dnevu, adrenalin po žilah pognale smučarke, ki so nastopile v superkombinaciji. Bile so odlične po smuku, še posebej šampijonka lanske sezone, Tina Maze, ki je po smuku zasedala 3.mesto. Slalom je letos njena slaba stran in v drugo je nalogo opravila slabše in končala na nehvaležnem 4. mestu. Tudi drugi as, Jakov Fak, ki je zasledovalno tekmo začel iz 10. mesta, je pokvaril svoj nastop in ostal daleč zadaj.
Ker so četrti dan nastopala večinoma dekleta, verjetno nihče ni pričakoval vznemirjenja. Tukaj pa so najprej pozornost požele smučarke tekalke. Vse štiri (Nika Razinger, Alenka Čebašek, Katja Višnar in Vesna Fabjan) so se s svojimi teki uvrstile v četrtfinale. Katja in Vesna sta napredovali v polfinale,kjer je obstala Višnarjeva, medtem pa je Fabjanova z dobrimi nastopi in uvrstitvijo v finale gledalce v Sloveniji prikovala pred tv ekrane. In tisti, ki so bili pred temi ekrani, so imeli kaj videti. Prav cel nastop je bila Vesna na 2.mestu, foto finiš pa je določil, da je osvojila bronasto medaljo. V kasnejšem pogovoru z novinarji je bila skromna, se zahvaljevala vsem okoli sebe in delovala, kot da je to nekaj normalnega. Ko se je navdušenje komaj kaj poleglo, pa je s fantastičnim nastopom, na zelo nepredvidljivi biatlonski progi, iz 15. mesta startala Teja Gregorin. Z zelo hitrim tekom in natančnim streljanjem se je hitro prebila med vodilnih pet, pri tretjem streljanju z zgrešenim strelom malo umirila gledalce, vendar s silovitim zaključkom (prav ona je imela tudi najhitrejši tek) v zadnjih 2 km teka prehitela dve izredno močni tekmici in zaključila s še eno kolajno za Slovenijo, tudi ta je bila bronasta! Slovenija je navdušena. Intervju pa spet kaže skromnost tekmovalke. Dan se je zaključil z zgodovinsko, prav prvo olimpijsko tekmo smučark skakalk. In tudi tukaj je bila Maja Vtič v širšem krogu favoritinj. Na koncu je po pravi drami končala na 6. mestu, zaradi slabših ocen sodnikov po prvem skoku. Izjave ponovno skromne. Nastop Tima Kevina Ravnjaka v finalu deskanja v snežnem kanalu (priznati moram, da sem sam prvič spremljal ta šport) in njegovo 8. mesto je kar malo izvodenelo v tej izvrstni ženski družbi.
Če je na poletnih olimpijskih igrah čutiti malo balkanskega karakterja in samozavesti, se na teh zimskih Igrah kaže uspeh le skozi trdo delo in skromnost v izjavah športnikov. Slovenija je navdušena, pa se je šele začelo. Čakamo še na štiri nastope Tine Maze, računamo na to, da tudi Jakov Fak ni rekel zadnje, skakalci imajo še nekaj dela, Teja Gregorin bo lahko sproščena na naslednjih nastopih, v rokavu imamo še dobre deskarje, predvsem pa bo veliko Slovencev navdušenih nad nastopom hokejske reprezentance, pa čeprav ima le-ta zelo malo možnosti za ugoden rezultat. Veseli smo že z dobrimi nastopi.
Pa naj še kdo reče, da naše babice niso imele prav, ko so nas učile, da je skromnost lepa čednost!
