Žled – kaj bo s kurjavo čez nekaj let?



Zaradi velikih težav, ki nam jih je povzročila mati narava pred tednom dni, se lahko začnemo spraševati, kaj nas čaka v prihodnosti v zvezi s kurjavo. Namreč, v nekaj dneh je bilo uničenih toliko dreves, kot je letni plan poseke gozdov po Sloveniji. Torej tisti, ki se ogrevamo na trda goriva, se moramo zavedati, kaj nas lahko doleti čez nekaj let.

Žled - Dobrava

Res, da je trenutno v Sloveniji preveč poškodovane hlodovine zaradi žleda, ki ga je povzročil dež in sneg, ampak pomislimo na to, da je bo pa čez nekaj let premalo. Tega se marsikdo sedaj ne zaveda, ker ne razmišlja toliko vnaprej, ampak dobro se je seznaniti s tem.

Finančni problemi

Ker je veliko lesa, je zato tudi cena nižja, vendar ga bo že čez dve leti začelo zmanjkovati in s tem se bodo pojavili novi, veliki problemi. Seveda, bo zato potrebna dodatna poseka dreves, da se bomo s tem zadovoljili tako posamezniki, kot tudi podjetja, ki trenutno zagreto izkoriščajo pridobljeno hlodovino za prodajo lesnih izdelkov.

Tako se bo povečala potreba po drugih virih energije, ampak na to moramo misliti že danes.

Srhljivo zavedanje

Polomljeno drevje mora biti tako pravočasno pospravljeno, kajti napadati jih lahko začne lubadar. Ocene škode so katastrofalne, saj bo treba počistiti na milijone kubičnih metrov lesa.

In kaj bo takrat, ko bo lesa premalo, namreč drevesa rastejo več let. Uvažati ga bodo morali iz drugih držav, s tem bo cena tudi precej visoka in marsikdo si tega ne bo mogel privoščiti.

Dobra plat vsega je, da tisti, ki imamo svoje gozdove, ki niso bili preveč prizadeti po tej naravni katastrofi, si ne rabimo povzročati toliko skrbi kaj nas čaka v prihodnosti in kako se bomo ogrevali. Postavimo pa se v kožo tistih, ki te možnosti nimajo.

Poraja se misel, kam bo šel ves les

Zaradi povečane hlodovine v Sloveniji so nekateri naleteli na misel, da bi les množično začele kupovati sosednje države, saj so cene zelo upadle, namesto da bi to začela izkoriščati naša država.

Kako ukrepati med in po naravnih katastrofah, da nas ne bo skrbelo za kurjavo?

Zavedati se je treba, da v takšnih primerih, ki jih povzroči narava, se moramo znati obrniti tudi na druge toplotne vire, kot so sončne celice, zemeljski plin, agregati, kurilno olje. Marsikdo je odvisen tudi samo od elektrike in nimajo nobenih drugih virov, ki bi jih lahko uporabili v  primeru izpada ali okvare. Če le imamo možnost opravka z lesom, je zelo učinkovita rešitev, da imamo štedilnik na trda goriva, sploh v primeru ko narava ne prizanaša in smo prekriti v žled.

Žled - Jezero pri Podpeči

Odlična rešitev je agregat za proizvodnjo energije, saj je tako poskrbljeno za elektriko pa tudi za ogrevalni sistem. Moramo pa znati z njim pravilno ravnati, saj lahko pride do usodnih posledic. Ob nepravilni uporabi se lahko zastrupimo z ogljikovim monoksidom, saj agregat poganja bencinski oz. dizelski motor in izpušni plini nekje morajo izhajati, zato agregat postavimo na takšen kraj, kjer ni ogroženo naše zdravje.

Zelo velika slabost so daljnovodi, ki potekajo po zraku, saj so zelo izpostavljeni drevesom ter plastem ledu in tako zelo hitro pride do nesreč ter tudi življenjske ogroženosti. Najboljša rešitev za daljnovod, ki bi bila bolj varna je, da bi potekal pod zemljo. Tako bi se izognili marsikateri težavi, vendar je pa to zelo draga investicija.

Žal celotne države ne moremo pokriti in zaščititi pred neusmiljeno naravo (žled)

Najbolj žalostno je to, da so se podrla drevesa, ki so bila naš turistični ogled, poglejmo za primer naš Arboretum Volčji potok, kjer so se podrle dvesto let stare bukve, v nekaterih delih parka pa je uničenih kar 90% drevja. Tako je danes park do nadaljnjega zaprt.

Ali smo pripravljeni na naravne katastrofe?

Ljudje in tudi živali smo vsak dan izpostavljeni nevarnostim, vendar ko udari narava postanemo nemočni. Vsak si želi, da bi med nevarnostim lahko ubežal na varen kraj. In kje se mi najbolj varno počutimo? Seveda v našem domu. Tudi živali se v težkih trenutkih množično selijo iz gozdov, ker so preveč prestrašena.

Ker je bilo minuli teden vse ohromljeno zaradi snežno-ledene ujme je bila celotna Slovenija dobesedno v »vojnem območju«. Ampak to v bistvo še sploh ni bila velika katastrofa. Vzemimo za primer, da na našo Zemljo pade komet in po možnosti še na bolj odročno območje. Imamo zelo izobražene ljudi, imamo zelo dobro tehnologijo, vendar ljudje ne razmišljamo v naprej, kaj se nam v prihodnosti lahko zgodi. To je grozno spoznanje.

Zato je bistvo vsega kako ravnati po naravnih nesrečah, da jih predvidimo oz. smo na njih pripravljeni in da o teh stvareh dobro premislimo v naprej kaj vse se lahko stori za varnost nas samih in sodržavljanov.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*