Briška jama se nahaja v naši bližini, na Tržaškem Krasu ob slovensko-italijanski meji, pa vendar marsikdo še ni slišal zanjo. Jama se ponaša s kar dvema vpisoma v Guinessovo knjigo rekordov. Prvi vpis v letu 1995 si je prisložila kot največja turistična jama. V resnici je osrednja dvorana velika, saj njena višina dosega 98,50 m, širina 76,30 m, dolžina pa 167,60 m (prostornina 365.000 m3). Posledično se je jame v italijanščini prijelo ime Grotta Gigante (Velika jama). Prestižno pa je tudi dolgotrajno obdobje turističnih obiskov v jami, ki že presega 100 let. Drugi vpis v Guinessovo knjigo rekordov je jama zabeležila, ko je bil v njej izveden skok s padalom.
Obiskovalci v jamo vstopijo na nadmorski višini 275 m in se preko niza stopnišč spuščajo do nadmorske višine 101,10 m, najnižje točke ogleda. Stopnic je ogromno, številka naj bi se med spustom približala 500 stopnicam, pri dvigu pa še dodatnih 500. Nisem štela, saj so me očarali številni stalagmiti in stalaktiti, ki so izoblikovali različne sence. Pravzaprav je značilna oblika stalagmitov, ki rastejo iz tal proti stropu, krožnikasta – podobna kupu naloženih krožnikov. Razlog je visok strop. Ko kapljica z raztopljenim apnencem pade s stropa, se zaradi dolgega pada in hitrosti, ki jo pri tem doseže, močno razprši. Najvišji stalagmit je Ruggerov steber, ki je visok 12 m. Rast je počasna, in sicer okoli 1 mm v 15 letih.
Med spuščanjem proti dnu jame pa v sredini jame lahko opazujemo dve dolgi nihali, ki sta pripeti na strop in zaščiteni s cevjo. Nihali sta del raziskovalne opreme, s katero znanstveniki spremljajo podzemne premike tektonskih plošč. Različni premiki, ki se sprožijo po potresnih sunkih, se veliko hitreje premikajo po globljih delih zemeljske skorje kot po površini. Z nihaloma so tako zaznali potrese, ki so se dogodili v zadnjih letih, pa tudi nuklearne poskuse. Potresni valovi z Japonske (2011) in Nepala (2015) so do nihala prispeli v pičlih 12 oziroma 10 minutah. Z nihaloma lahko sledijo tudi premikom podzemeljskih voda. Poleg nihal so v jami še seizmografi, zasledujejo koncentracijo radona in proučujejo živalski in rastlinski svet. Izven jame pa je locirana meteorološka postaja.
Jama je stara 10 milijonov let. V jami ni tekoče vode. Reka Timava, ki je sodelovala pri oblikovanju jame, teče pod njenim dnom. Jamo je odkril leta 1840 Antonio Federico Lindner, ko je preiskoval možne vodne vire v zalednju Trsta. Jama je bila odprta za turistične obiske v letu 1908. Obisk se je povečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so acetilenske svetilke zamenjali z električno osvetljavo.
V jami je relativna vlažnost celo leto 96 %, temperatura pa 11 °C. Jama je zato zelo primerna za enodnevni izlet tudi v zimskih mesecih. Voden obisk traja okoli ene ure. Glede na bližino lokacije, je obisk jame enostaven. Trasa turistične poti je dolga 0,85 km. Seveda pa je v ozir potrebno vzeti tudi veliko število stopnic, ki omogočajo edini dostop v jamo.
Angelja Kjara Surca je avtorica knjige Utrinki z moje poti, v kateri razmišlja o osebnostni rasti skozi doživljaje in izkušnje iz svojega življenja. Zastavlja si vprašanja kot: »Zakaj nam ne priteka obilje? Kaj v nas zavira uresničevanje naših želja? Zakaj se nam zdi, da se naš korak na poti zatika?« In kot je pred kratkim zapisala bralka: »Priporočam v branje in raziskovanje … sebe J« Več informacij o knjigi lahko dobite na spletni strani www.angelja.si, knjigo pa lahko naročite tukaj.
Preberite si še druge prispevke Angelja Kjare Surca:
https://www.preberite.si/kaj-nam-lahko-ponudi-novi-sad-pozimi/#more-21491
https://www.preberite.si/grossglockner/#more-20364
https://www.preberite.si/srnica-bi-naredila-selfie-z-mano/
https://www.preberite.si/odlocitev-da-ne-ali-nekaj-vmes/
https://www.preberite.si/slika-je-vredna-tisoc-besed/#more-22963
https://www.preberite.si/new-orleans-vsaj-enkrat-v-zivljenju/
