Čustva in čustvena inteligenca



Ljudje si vsakodnevno zastavljamo številna vprašanja, ki so povezana s čustvenimi procesi. Kaj doživljamo ob posameznih čustvih? Kako izražamo svoja čustva? Zakaj svoja čustva pogosto skrivamo pred drugimi? Tako kot svoja nas zanimajo tudi čustva drugih ljudi. Kaj druge vznemirja, kaj razveseli, kako to pokažejo drugim?

Čustva so pomembno področje, o katerem ljudje vsakodnevno razmišljamo. Vsi jih dobro poznamo, vendar jih je z besedami težko opisati.

Čustveno doživljanje je tesno povezano s številnimi fiziološkimi spremembami v telesu in z značilnimi odzivi (smeh, jok, stiskanje pesti ipd.). Neko čustvo nastane tedaj, ko človek oceni, da se je pomembno spremenil odnos med njim in svetom. Čustvo se pojavi kot posledica te spremembe. Ko oseba oceni, da se dogaja nekaj pomembnega ali bistvenega, se bo odzvala s čustvom.

Kaj je čustvena inteligenca?

Nekoč je veljalo, da je za uspeh najpomembnejši inteligenčni kvocient ali IQ. Vendar ta meri le ozko vejo inteligentnosti. Danes se vse bolj zavedamo, da temu ni čisto tako. Goleman pravi, da inteligenčnega kvocienta z izkušnjami in izobrazbo ni mogoče bistveno spremeniti.

Pojem čustvene inteligence je novejši. Pri tem gre za sposobnost prepoznavanja tako svojih občutkov kot občutkov drugih ljudi, ter za sposobnost, da se na te občutke ustrezno odzivamo. Je neke vrste zmožnost vživljanja in obvladovanja čustev.

Ključna področja čustvene inteligence so:

Poznavanje svojih čustev

To je sposobnost, da prepoznamo čustva, ko nastanejo, in jih ne odrivamo, če so neprijetna. Pomembno je, da zmoremo reči: »Čutim, da sem zavistna.«, tudi če nam je to neprijetno priznati. Če je na primer človek jezen, se mora naučiti, da si reče: »Jezen sem.«, namesto da jezo potlači in s tem tvega, da se čez čas pojavijo različne bolezni.

Obvladovanje čustev

To zadeva sposobnost, da obvladujemo neprijetna čustva, potem ko smo sprejeli dejstvo, da jih imamo. Pri tem se moramo naučiti umiriti samega sebe, ko so zadeve naporne. Ko smo, na primer, depresivni, to obvladamo tako, da se ne kaznujemo, temveč si namenimo skrbno pozornost. Privoščimo si dobro knjigo, vročo kopel, masažo ali karkoli nas veseli.

Motiviranje samega sebe

Čustva nas lahko motivirajo, lahko pa oslabijo, če so premočna in če jim dovolimo, da nas preplavijo. Če hočemo dobiti, doseči, kar smo si v življenju zadali, moramo razviti dobršnjo mero čustvenega samoobvladovanja. Pomeni, da smo na poti k jasnemu cilju vztrajni in optimistični tudi v primeru, ko nastopijo težave. Lahko razvijemo načine, kako svoje čustvene potrebe za nekaj časa postaviti na stranski tir.

Prepoznavanje čustev drugih ali empatija

Ko začnemo prepoznavati čustva v sebi, jih bomo vse lažje prepoznavali tudi pri drugih. To pomeni sposobnost razumevanja stališč drugih, ohranjanje odnosov, kljub njihovi različnosti, razumevanje okoliščin, v katerih se je nekdo znašel in razumeti, kako se počuti v tistem trenutku. Lahko rečemo, da z nekom čutimo, ne le z njim sočustvujemo.

Sposobnost odnosov

Pri tem gre za uravnavanje čustev v odnosu z drugimi. Razumevanje čustev drugih ljudi nam omogoča, da jih motiviramo, jih učinkovito vodimo in delamo v uspešnih timih. Lahko dajemo, jemljemo in smo spontani glede na trenutno razpoloženje. V družinskem življenju je čustvena pismenost najpomembnejša za vzgajanje srečne in povezane družine.

Čustvena inteligentnost nam daje sposobnost, da smo v težavnih trenutkih umirjeni in obvladani.

 

 

Vir: Daniel Goleman, (2012): Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ (Ljubljana, Mladinska knjiga)

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*