Ali ste vedeli, da so odnosi, ki jih imate s svojimi sodelavci in nadrejenimi na delovnem mestu preslikava vaših odnosov iz primarne družine v kateri ste odraščali? To dejstvo bo morda pojasnilo vaš vzorec obnašanja na delovnem mestu in vam dalo priložnost da ga popravite oziroma izboljšate, ali pa da ga preprosto le ozavestite.
Dejansko je dokazano, da na delovnem mestu svoje sodelavce dojemamo kot brate in sestre, nadrejene pa ubogamo in spoštujemo kot svoje starše. Ste se že prepoznali? Gre za to, da iz našega obdobja odraščanja izvira oblikovan vedenjski vzorec, ki ga nato prenašamo dalje v svojih medosebnih odnosih. Do svojih bratov in sester ste v določenem obdobju čutili tekmovalnost, kar vas je spodbujalo k razvoju, prilagajanju in tudi dojemanju, da niste sami. Ste bili vi tisti prepričljivejši, odločnejši in glasnejši? Zagotovo se te vaše kvalitete kažejo tudi na delovnem mestu.
Zakaj je pomembno imeti dobre delovne odnose mi verjetno ni treba posebej pojasnjevati, je pa dejstvo, da bi vsakemu nadrejenemu moralo biti v interesu, da gradi na vseh ravneh dobre odnose in komunikacijo in s tem vzdržuje prijetno delovno okolje. Zakaj? Ker je le takšno okolje efektivnejše in delovni rezultati boljši, kot bi bili sicer.
Vendar dostikrat temu ni tako, razlog pa je ponavadi v pomanjkanju časa in posledično se to odraža v slabši, bolj zadržani ali nejasni komunikaciji. Iz teh dveh razlogov pa največkat prihaja do konfliktnih situacij, ki niso rešene in situacija se hitro zaostri.
Kako torej spodbujati dobre delovne odnose da ne bo prihajalo do konfliktov? Vsekakor se priporoča imeti jutranji skupinski obred pitja kave in izmenjevanja različnih novitet, povezanih tako z zasebnim kot službenim življenjem. To potrjeno krepi notranje vezi med sodelavci in olajšuje dostopnost do nadrejenih, kajti bolj kot so odnosi sproščeni, več zaupanja vzbujajo ljudem, posledično pa lažje steče tudi komunikacija in izražanje mnenja ter kreativnih idej.
V smislu grajenja bolj neformalnega vzdušja je že zdaj uveljavljen trend, da se člani določene delovne skupine oziroma oddelka med seboj tikajo, in sicer ne glede na starost in položaj. Tudi to je pomemben faktor rušenja »zidov«, če so le vsi člani kolektiva pripravljeni pristati nanj in tikanje ni izsiljeno, ter dojeto kot izraz nespoštovanja. Vsekakor je v teh časih že postalo jasno, da vikanje ni več edini in najpogostejši način za izraz spoštljivega ravnanja ali avtoritete, ker se da to izraziti bolj pristno skozi druge manevre in pokazati spoštovanje do nadrejenih, oziroma starejših. Vikanje ima danes položaj bolj kot ne zgolj manire in vljudnostne fraze, gre torej zgolj za masko pri komuniciranju in na ta način preprečuje bolj sproščeno komunikacijo, ki bi lažje uspela prebuditi kreativno izražanje idej vas samih ali pa vaših podrejenih oziroma sodelavcev. Vikamo najpogosteje tudi tuje in neznane ljudi, že to pa nam pove veliko o odnosu, ki ga imamo s tistim ki ga vikamo – komunikacija je bolj odtujena zato ker ne vemo kaj naj pričakujemo od osebe in odnosa.
Komunikacija je ključnega pomena za doseganje boljših delovnih rezultatov in grajenja uspešnega podjetja. Veliko vlogo pri tem pa imajo predvsem nadrejeni, ki bi se morali zavedati moči le-te in bi se v prvi vrsti morali udeležiti ustreznih izobraževanj v smeri komunikacijskih veščin in to prenašati na svoje podrejene. Tega je premalo in posledično namesto da bi spodbujali dobre delovne odnose, sami pogosto še preprečujejo komunikacijo, ker naj bi motila delo. Ob bolj poglobljenem uvidu pa je jasno, da je resnica drugačna in je pomembno graditi na medsebojnem zaupanju in timskem delovanju, to pa ne gre brez komuniciranja in za to namenjenega časa.
Cilji in razmejitve nalog postanejo skozi učinkovitejšo komunikacijo jasnejši, predstavljivejši in tako lažje dosegljivi. Vsak posameznik se lažje poistoveti z nalogo, ki je jasno zastavljena, sam pa pri njej sodeluje tudi z lastnim mnenjem. Poveča se odzivnost in hitrejši tok informacij, ki vzpodbudi hitrejšo pot do najučinkovitejše rešitve. Dostopnost omogoča lažje izražanje mnenj, njihovo primerjavo in iskanje poti, ki je vsem skupna. Z uporabo tovrstnega načina komunikacije se naloge v podjetju lažje razdelijo in je manj »sive« cone, ko se ne ve kdo je odgovoren za kaj in podobne nadloge, ki izhajajo iz nejasno razmejenih vlog in posledično zmede glede odgovornosti.
Torej kaj še čakate? Povabite sodelavce na jutranjo kavo ( če je težava v delavniku – pojdite pred službo ali v privatnem času – verjemite, splačalo se bo saj z njimi preživite kar tretjino svojega življenja!) in začnite graditi bolj uspešne delovne odnose skozi učinkovito orodje komunikacije. Zapomnite pa si – za komunikacijo in odnose, pa naj bodo takšni ali drugačni si je potrebno vzeti čas!
Namig: Preberite si še moj članek o asertivni komunikaciji na Preberite.si:
