Kako ajurveda obravnava naravne nagone



Ajurveda oziroma veda o življenju deli naravne nagone v dve zvrsti – tiste, ki jih moramo zadržati, in one, ki jih ne smemo.

Kako ajurveda obravnava naravne nagone?

NAGONI, KI JIH NE SMEMO ZADRŽEVATI

Če zadržujemo nagone, ki jih ne bi smeli, lahko nastopijo številne zdravstvene težave. Nekateri ljudje jih zadržujejo zaradi poklicnih obveznosti, drugi iz malomarnosti ali lenobe. Kadar dolge ure sedijo na sestankih, se jim zdi nevljudno vstati in zapustiti prostor. Če tako ravnajo dalj časa, jim grozijo resne posledice. Navajam, kaj o tem piše Čaraka Samhita v Sidhisthanam: »Panditi, vladni uslužbenci, kurtizane in poslovneži so nenehno bolni … Vedno zadržujejo svoje naravne gone, ne jedo pravočasno, izločajo in gibljejo se ob nepravem času. Tudi drugi ljudje, ki tako ravnajo, so vedno bolni.

Negativne posledice nagonov, ki jih ne smemo zadrževati, in njihovo zdravljenje

Uriniranje: Nenehno zadrževanje nagona pri uriniranju povzroča bolečine v sečnem mehurju in sečevodih, boleče in oteženo uriniranje, glavobole in togost v ledjih. Zdravilno delujeta sedenje v topli kopeli in segrevanje (terapija z znojenjem) po oljni masaži.

Izločanje blata: Zadrževanje blata povzroča krče, glavobole, zastajanje plinov in blata, krče v mečih in napenjanje. Težave odpravljamo s klistiranjem. Drugi učinkoviti ukrepi so oljne svečke, masaža, segrevanje in odvajala.

Ejakulacija sperme: Zadrževanje sperme povzroča bolečine v penisu, modih in srčnem predelu ter zastoj urina. Pomagajo masaže, kopeli, vino, kokošja juha, riž, mleko, neoljni klistir in spolno občevanje.

Sproščanje vetrov: Zadrževanje vetrov privede do zastoja blata in urina, povzroča napenjanje, bolečine, izčrpanost in druge motnje v trebuhu, ki so posledica neravnovesja vate. Priporočljivo je oljenje celega telesa in klistir.

Bruhanje: Kadar zadržujemo bruhanje, se pojavijo srbečica, črnkasti madeži na obrazu, anemija, vročina in slabost. Težave odpravljamo z namernim bruhanjem po jedi, kajenju ali postenju, z lahko prehrano, s telesno vadbo in z odvajanjem.

Kihanje: Zadrževanje kihanja povzroča otopelost vratnih mišic, glavobol, migreno in oslabelost čutilnih organov. Pomagajo masaža vratu, kapljice za nos, kajenje in uživanje ghija po obrokih.

Spahovanje: Zadrževanje spahovanja povzroča kolcanje, tresavico in blokade v srčnem predelu in v prsih. Pomagajo masaža prsi in hrbta ter sladkor.

Zehanje: Zadrževanje zehanja povzroča krče, otopelost in tresavico. Potrebno je oslabiti vato.

Žeja: Zadrževanje žeje povzroča suho grlo in usta, težave s sluhom, utrujenost, depresijo, bolečine v predelu srca, glavobol in nihanje krvnega tlaka. Pomaga pitje sladkih in mrzlih pijač.

Solze: Zadrževanje solz povzroča očesna vnetja, očesne bolezni, bolezni srca in vrtoglavice. Pomagajo vino, spanje in tolažba.

Spanje: Če bedimo, kadar bi morali spati, se pojavijo zehanje, bolečine v telesu, dremavost, težke oči, razdraženost in pozabljivost. Spanje krepi um in telo, premalo spanja pa ju utruja in izčrpava. Pomagajo spanje in masaže.

Sopenje: Zadrževanje hitrega dihanja ali sopenja po telesni vadbi ali naporu povzroča tumorje, bolezni srca in omedlevico. Potrebno je blažiti vato in počivati.

Nagoni, ki jih moramo zadrževati

O nagonih, ki jih je dobro zadrževati, Čaraka Samhita v Sutrasthana piše: »Kdor si želi blagostanja na tem svetu in v onostranstvu, mora potlačiti slabe misli, besede in dejanja. Pametni potlači pohlep, potrtost, strah, jezo, nečimrnost, predrznost, prekomerno navezanost in željo po tuji lastnini. Prenehati je treba z ostrim, izdajalskim, neresničnim in neprimernim govorjenjem. Vsa telesna dejanja, s katerimi prizadevamo druge, kot so prešuštvo, rop in nasilje, je treba zaustaviti že na začetku … Pametni ne sme pretiravati s telesnimi vajami, smehom, z govorjenjem, s pešačenjem, spolnim občevanjem in z bedenjem pozno v noč, pa čeprav je tega vajen. Kdor se preveč prepušča tem in podobnim dejavnostim, lahko znenada umre (zaradi prevelikega napora), kakor bi poginil lev, ki bi vlekel za sabo slona. Ljudje, ki so izčrpani od prekomernega spolnega občevanja, nošenja težkih stvari, pešačenja, dristilnih ukrepov (kot so klistir, odvajanje, namerno bruhanje), postanejo žrtve jeze, strahu, potrtosti in napora. Otroci, starejši in ljudje z okvarjeno vato, pa tudi tisti, ki preveč in glasno govorijo ali so lačni in žejni, bi se morali izogibati telesne vadbe … Kdor si ne želi bolezni, mora živeti zdravo.«

Iz navedka je razvidna ena od največjih razlik med ajurvedo in sodobno medicino, kar zadeva skrb za zdravje in zdravljenje. Sodobna medicina jasno razlikuje med telesom in umom. Če obiščete splošnega zdravnika, ker vas muči glavobol, ga bo skušal pozdraviti, a če mu ne bo uspelo, vas bo napotil k nevrologu. Specialist bo natančno preveril, ali je glavobol posledica kake okužbe, drugih nepravilnosti ali morebitne poškodbe. Če ne bo našel ničesar, vas bo napotil na psihiatrijo, češ da vzrok trdovratnega glavobola ni fiziološki. V ajurvedi je drugače. Bolnika z glavobolom podrobno izprašajo o njegovi prehrani, prebavi, izločanju, dihanju, poklicu, delovnih in družinskih okoliščinah, drugih odnosih, družbenem položaju, čustvenem in spolnem življenju ter o skrbeh in napetostih. Psiha ni ločena od telesa, zato ju ajurveda obravnava skupaj. Prekomerna jeza lahko povzroči želodčne težave in z njimi povezan glavobol. Podobno je vikriti pita (vikriti je neravnovesje doš, kar pomeni, da je katera od njih preveč ali premalo dejavna ali pa ne deluje ob pravem času) lahko posledica prekomerne vročine ali prekomernega uživanja hrane. Mrzlično življenje in prehud napor povečujeta vato in povzročata z njo povezane motnje. Zaradi prekomerne vate, ki je posledica nepravilne prehrane ali izpostavljenosti mrazu, lahko postanete boječi in prenapeti.

Lahko bi pomislili, da je ajurvedska medicina pravzaprav psihosomatska. Vendar ne gre za isti pomen, kakršnega ima beseda v zahodnjaški medicini, ki označi bolezen kot psihosomatsko, kadar so bolezenski znaki psihičnega, čustvenega ali umskega izvora, s telesom in telesno kemijo pa je vse v redu. V ajurvedi telesa in uma ni mogoče obravnavati ločeno in sklepati, da težave izvirajo zgolj iz uma ali da so izključno telesnega značaja. Poleg tega se povezava med umom in telesom navezuje tudi na kozmično resničnost.

Oglejmo si podrobnosti o zadrževanju nagonov, negativne posledice, če jih ne zadržujemo, in kako jih odpravljamo.

Negativne posledice nezadržanih nagonov, ki bi jih morali zatreti, in njihovo zdravljenje

Razlike med posamezniki, kot so močna ali šibka konstitucija, razlike v inteligenci, posebni darovi itn., lahko pripišemo daivi (kar smo prinesli s sabo iz preteklosti), saj je od nje odvisna naša osnovna narava. Prakriti ali temeljna telesna konstitucija določa naše fiziološke odzive in osnovne osebnostne poteze. S purušakaro (trud v sedanjosti) lahko izpopolnimo svojo daivo in pripomoremo k boljši purušakari v prihodnosti. Preudarnost ali budhi nam pomaga obvladovati čutila in ubirati pot zdravja.

Nagon po zlu: Nagon po zlu zajema misli, besede ali dejanja. Običajno ga izzove jeza, povezan pa je z maščevanjem. Zamislite si nekoga, ki je prizadet in jezen na drugega človeka. V mislih mu želi slabo – naj zboli, umre, naj ga doleti nesreča itn. Zlih misli se moramo na daleč ogibati; na svetu so namreč različni ljudje in kdorkoli naredi kaj slabega, bo moral plačati. Nikar si z zlimi mislimi o drugih ljudeh in s slabimi željami ne ustvarjajmo negativne karme!

Včasih nas tudi žene v neprimerno govorjenje in početje. Razlogi so lahko enaki kot v prejšnjem primeru. Mogoče se vam je zgodila krivica in si zdaj ne morete kaj, da ne bi rekli ali storili kaj grdega. Vedno se skušajte obvladati in zavedati, da je vse, kar naredite v jezi, napačno. Izvajajte pranajamo (to je širjenje življenjske energije – gre za upočasnitev ritma dihanja s podaljševanjem presledkov med vdihom in izdihom in obratno), popijte malo mrzle vode in pojdite na sprehod, pa se boste pomirili. Ko ne boste več napeti, boste razmišljali razumneje. Vedska modrost uči, da vsak ustvarja lastno karmo. Posledice slabe karme se zagotovo vrnejo tistim, ki so delali slabo.

Pohlep (Lobha): Lobha, ki jo prevajamo z besedo pohlep, ima pravzaprav širši pomen kot pohlep. Ni le želja po stvareh, ki pripadajo drugim, temveč hrepenenje po tem, da bi imeli več in več. Je nenasitna želja po več slave, udobja, denarja ali česarkoli.

V današnjih časih lobha preganja vse več ljudi. Sodobna civilizacija je zelo tekmovalna. Pohlep je znak napredovanja. Ljudje so večno nezadovoljni. Da bi napredovali, živijo mrzlično, so zgarani in nemirni. Vse to povzroča motnje vate, kot so razdražljivost, nespečnost, napetost, želodčne težave, motnje krvnega obtoka itn.

Kadar ljudje drvijo s sestanka na sestanek ali sklepajo posle, navadno zadržujejo nagone, ki jih ni dobro zadrževati. Tako odpirajo vrata obolenjem in si krajšajo življenje. Sredi razburljive vsakdanjosti bi se morali za trenutek ustaviti in se vprašati: »Čemu počnem vse to, kar škoduje mojemu zdravju in življenju?« Pehanje za dosežki je nesmiselno, če ogroža in krajša življenje (z boleznimi). Zapomnite si, da je v življenju najpomembnejše življenje samo. Če ga izgubimo, je vse drugo brez vrednosti. Um, ki zamegljuje pohlep, pozablja, da je naše bivanje na svetu začasno. Tu ne bomo ostali za vedno. Bolje je uživati v drobnih zadovoljstvih kot hlepeti po velikih, saj nas življenjska pot mogoče ne bo popeljala do njih. Podobno je s trekingom v gorah. Sreča je v uživanju lepote in skrivnostnosti narave, ne le v doseganju cilja. Če v redkem gorskem zraku hitite, da bi čim prej dosegli cilj, boste na koncu utrujeni ali pa kaznovani z višinsko boleznijo. Z mrzličnim vzpenjanjem ne dosežete ničesar, ampak v vseh pogledih izgubljate. Raje si vzemite čas za stvari, ki bi jih radi počeli, kakor da delate, kar pričakujejo od vas.

Potrtost: Pretirano vdajanje potrtosti je nespametno in škoduje zdravju. Tesnoba izbruhne v taki ali drugačni bolezenski obliki. Vdajanje potrtosti lahko povzroči čir na želodcu, katar debelega črevesa, raka, vse mogoče bolečine in druge motnje vate. Ljudje se utapljajo v potrtosti, ker namenjajo preveč pozornosti svojim bolečinam in ranljivosti in mislijo, da so edini, ki trpijo. Predajajo se samopomilovanju in se pretirano ukvarjajo s sabo in s svojimi težavami. Potrtost je lahko posledica prevelike navezanosti na denar, lastnino, otroke, moža ali ženo. Če kaj od tega izgubimo, se nas poloti potrtost.

Predvsem si zapomnite, da je sreča stanje duha. Sreča je v nas. Srečni smo, kadar smo zadovoljni. Ne delajte iz sebe tragičnega junaka ali junakinje. V življenju ni pravih tragedij. Sestavljajo ga nasprotja. Vsaka stvar ima svojo dobro stran in svet se zaradi vaše bolečine zagotovo ne bo podrl. Ne utapljajte se v morju žalosti, čeprav vidite le slamico (upanja), jo skušajte zgrabiti in plavati naprej. Ajurvedska modrost uči, da so trpljenje in radosti posledica daive in purušakare. Daiva je odvisna od prejšnje karme. Če se zaradi trpljenja pritožujete, bodo stvari le še slabše. Purušakaro je mogoče izboljšati z daivo; to je s svojo sedanjo karmo in z delovanjem v tem življenju. Kadar se soočate z neprijetnimi okoliščinami, zberite pogum in poskusite izvleči najboljše iz najslabšega. Ne pozabite, da je bridkost del življenja in da ji nihče ne uide. Obvladovati jo moramo modro, da ne bomo trpeli. Verigo bridkosti moramo prekiniti. Vsak ima svojo karmo. Naj gre za sina, hčer ali koga drugega od bližnjih, vedeti moramo, da jim lahko le delno pomagamo. Prepoznajte svoje omejitve in ne žalostite se zaradi stvari, ki jih ne morete nadzorovati.

Potrtost je včasih posledica prevelike navezanosti. Nenehno se morate opozarjati, da je prav vse kratkoročno, vključno s telesom in z lastnino. Vse je podvrženo stalnim spremembam. Poskusite se odmakniti od vsega.

Strah: Poiščite v sebi pogum, neustrašnost in resnicoljubnost. Strah je zelo uničevalen. Da bi se ga znebili, se z njim soočite. Če ga ne poznate, ga nikar ne vzbujajte v drugih. Če ste starš, zasedate vodilni položaj ali kaj podobnega, ne ustrahujte drugih. Bodite močni in zaupajte v notranjo moč ali svetlobo. Naša notranja moč ali dživa je nosilka življenja in je nesmrtna. Kadar začutite, da vas grabi strah, se osredotočite nanjo.

Ljudje navadno lažejo zaradi pohlepa ali iz strahu. Da bi govorili resnico, moramo biti pogumni in neustrašni. Kadar otrok izgubi ali razbije kako stvar, ki staršem veliko pomeni, se ustraši, zato je pomembno, da ve, da ga boste za resnico vedno nagradili. Vsekakor ga obvarujte pred strah zbujajočimi okoliščinami.

Bodite pogumni in govorite resnico, čeprav se boste morali soočiti s posledicami. Laži sledita strah in skrb, da nas bodo zasačili. Strah škoduje dihalnim potem, prebavi, živcem in srcu. Kadar vas je strah, pomislite na visoke gore, ki neustrašno in čvrsto kljubujejo hudim vetrovom. Pomislite na neskončno nebo, na mogočno sonce, obudite notranjo moč, znebite se strahu in pogumno govorite resnico.

Jeza: »Jeza uničuje spomin,« piše v Bhagavad Giti. Če si želite zdravo in dolgo živeti ter ohraniti spomin do zadnjega dne, potem se osvobodite jeze. Obvarujte se tega uničevalnega čustva in težave, raje kot z izbruhi jeze, rešujte mirno in prijazno.

Nekateri ljudje se razjezijo za vsako neumnost. V Nemčiji se jezijo, če kdo med vožnjo ali na parkirišču naredi napako. V Indiji je normalno, da se na cesti nenadoma pojavijo krava, pes, osel ali kolesar. Nekateri mestni prebivalci in tujci ob tem ponorijo. Poskusite ostati mirni. Jeza dviga krvni pritisk in povzroča živčno in mišično napetost. Če bi radi dolgo živeli, nikar ne škodite sami sebi.

Nečimrnost: Domišljavost, nadutost in sebičnost so le različne oblike nečimrnosti, ki včasih izvira iz negotovosti in občutka nepomembnosti. Ne govorim o nečimrnosti na splošno, ampak o vzgibu, ki sili v prevzetnost, oholost in poniževanje drugih. Nasploh je skromnosti vse premalo. Dobro bi bilo, da bi nam prešlo v navado opazovanje ljudi, ki so boljši od nas. Potem bi sčasoma tudi sami postali skromnejši.

Zavist in ljubosumje: Zavist bi lahko opisali kot željo po stvareh, ki jih imajo drugi. Ljubosumje je močnejša oblika tega čustva, saj ga spremlja misel – zakaj jaz nimam, če ima on. Ljubosumje in zavist izvirata iz nezadovoljstva in negotovosti. Počutimo se nevredne, želeli bi imeti, kar imajo drugi in biti na njihovem mestu. Poskusite biti zadovoljni s tem, kar imate. Pomislite na ljudi, ki imajo manj kot vi, pa naj gre za stvari, odnose, sloves itn. Ne mislite si, da bi bili srečni na mestu nekoga drugega. Zamislite si učitelja, ki zavida svojemu sosedu, članu upravnega odbora (uspešen poslovnež), ker zasluži desetkrat več. Verjetno vidi samo njegov denar, ne pa dolgih ur dela in stresa, ki mu je izpostavljen. Učiteljeva mirna služba z dolgimi šolskimi počitnicami je veliko bolj dragocena kot denar. Koliko je vreden denar, če zaradi njega živiš nezdravo, si uničuješ zdravje in tako krajšaš življenje? Kadar vas torej prevzameta zavist ali ljubosumje na nekoga, pomislite raje na slabe strani njegovega položaja in na prednosti svojega.

Navezanost: Navezanost na stvari, osebe ali kraje je včasih vzrok potrtosti in nezadovoljstva. Narava stvari je, da se nenehno spreminjajo in nič ne ostaja za vedno. Vsak trenutek je drugačen od prejšnjega. To moramo razumeti in se umakniti od svetnih užitkov, predmetov, krajev in ljudi. Človek lahko ljubi, živi, uživa v življenju in ugodju, a z zavedanjem, da mogoče že jutri vsega tega več ne bo. Navezanost na druge ljudi povzroča trpljenje, ker vodi v posesivnost, ki je vedno boleča, pa naj gre za partnerja ali otroke. Vsak človek ima svoje želje in hrepenenja in nihče se ne počuti rad v kletki. Poleg tega se ljudje s časom spreminjajo – otroci odrastejo in zaživijo svoje življenje, v katerem starši niso več pomembni.

Nujno je, da urimo um v odmikanju od stvari in drugih ljudi. Uspe nam, ko spoznamo, da se pojavni svet nenehno spreminja.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*