Nezvestoba

Vprašanje:
Imam problem kateri me je pahnil najprej v depresijo pa vse do živčnega zloma. Smo štiri članska družina jaz sem star 40 let žena 39 in imava dva šolo obvezna otroka. Živeli smo skromno življenje seveda z lepimi in tudi slabimi stvarmi tako kot povsod. Svet se mi je podrl lanskega božiča, ko je ženi okoli enih ponoči zabrnel telefon. Takrat je ona seveda že spala in ker sem menil da si vse zaupava sem pogledal sporočilo. Pisal ji je neki moški da jo pogreša in komaj čaka da se vidita. Pregledal sem še ostala sporočila vse kaj je bilo prejeto in kaj poslano in sem doživel šok. Sporočila so bila polna čustev namigovanj na sex. Enostavno nisem mogel verjeti da je moja žena kaj takega sposobna napisati. Zabeležil sem si njegovo številko. Po nekaj dneh sem ženo zvečer vprašal če ima drugega.

nezvestoba

Varanje

Prebledela je in mi prisegala da ne in da kaj me to briga in kaj imam jaz brskati po njenem telefonu. Ni se bila pripravljena o nobeni stvari pogovarjati in sva se samo prepirala. Jaz sem seveda vsak dan tonil v večji prepad, več ali manj samo jokal nič jedel in se popolnoma izoliral od zunanjega sveta in se  začel vdajati alkoholu kar je zadevo samo še poslabšalo. Da ne bom dolgovezil sem obiskal psihiatra kateri mi je predpisal obvezno terapijo in tablete kateri so mi lahko rečem pomagali. Žena mi je po nekaj mesecih priznala flirt po telefonu ampak da se nista nikoli dobila in spala skupaj. Mene zadeva še zmeraj zelo razjeda in zelo trpim ker ženo ljubim in če bi lahko bi zgodbo končal in se ločil. Ni dneva ni ure ni minute in niti sekunde da nebi mislil na to in trpel. Žena me seveda zdaj prepričuje da me ljubi in da je bila vse samo igra ampak jaz ji ne verjamem ločiti od nje se pa ne morem. Po karakterju sem zelo trden in do zdaj se nisem ustavil pred nobenim problemom in ga tudi uspel rešiti ampak to me je pa spravilo na kolena in me totalno psihično in fizično ubilo. Jaz se bojim da tega ne bom mogel preboleti čeprav mi prijatelji pravijo da čas celi vse rane ampak jaz sem zdaj zelo v dvomih!!

Odgovor:

Postavljeni ste pred zelo težko življenjsko preizkušnjo. Verjamem, da v takšnem stanju kot ste zdaj, tudi beseda prijateljev, ki vam pravijo, da čas celi rane, ne pomaga preveč, ker ste tako hudo prizadeti. Sama še vedno verjamem v ta pregovor, ker se je pri meni še vedno izkazal za resničnega. Tudi pri vas bo tako, prepričana sem. Trenutno so vse vaše misli usmerjene v kompulzivno premlevanje o vaši ženi in o tem kaj je bilo in kaj ne, zato seveda ni prostora za kaj drugega kot žalost in bolečino. Imejte v mislih, da sta vaš odziv in žalovanje razumljivi posledici. Gre za fazo prebolevanja, skozi katero naj bi šli, da se bodo lahko rodile pozitivne spremembe. To, da premišljujete in iščete odgovore, vas sicer izčrpava, vendar ima svoj namen. Je del vašega celjenja. Zavedajte se, da nikoli ne boste našli enoznačnega odgovora na vprašanje “zakaj”, ker enoznačnega odgovora ni. Ljudje smo marsikdaj preveč zahtevni do sebe in želimo imeti vse črno na belem. Naše življenje pa je film, poln pisanih barv. To naredi življenje zanimivo, hkrati pa odpira možnosti, da nam postreže z marsikatero neprijetnostjo. Moj nasvet je, da se pri iskanju odgovorv osredotočite nase. Rešitev (in odrešitev) vedno leži v nas samih, je že na voljo. Le odkriti moramo zaveso čustev, ki jo prekriva in jo uporabiti. Najdite optimalen ukrep – kaj lahko storite, da vam bo lažje (predlagate skupno terapijo, pogovor, ostanete, se odselite….za kar menite, da je najbolj optimalno v danem trenutku, ki bi prispevalo k rešitvi problema).

Prosim, nikar se ne obremenjujte z bojaznijo, da ne bi preboleli. Ne potrebujete si beliti glave s tem. Predlagam vam, da se poskusite osredotočiti na trenutek tukaj in zdaj, usmerite se na trenutno situacijo. Kaj zdaj? Če želite ostati z ženo, kako bosta rešila težave? Je vaša žena pripravljena ponovno pridobiti vaše zaupanje, vlagati energijo v to, da se skupaj postavita na noge? Poskušajta se odkrito pomeniti. Zakaj je prišlo do tega? Če bosta res oba pripravljena reševati težave, predlagam tudi, da obiščeta kakšnega družinskega terapevta.

Ne glede na to, v katero smer se bodo stvari obrnile, sem prepričana, da se bodo dobro obrnile za vas. Napisali ste, da vas nikoli noben problem ni ustavil. Naj vas tudi tokrat ne ustvavi. Ne dovolite si tega. Imate dva otroka, za katera je nedvomno vredno, da najdete ravnotežje.
Upam, da sem vam kaj pomagala. Če me želite še kaj vprašati ali predelati, mi kar napišite mail, bom z veseljem odpisala. Vsekakor pa mi javite razplet dogodkov.
Lep pozdrav in srečno,

Larisa Oblak, univ. dipl. psih.

 

Ostale nasvete si lahko ogledate na

Miastenija in fobija

Beg pred samim seboj

Bipolarna motnja?