Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka



»Le kaj se skriva za horizontom?«, se je spraševal Kupe. Ker mu radovednost ni dala miru, je s svojo ženo sedel v kanu. Družbo jima je delal prijatelj, Ngahue. Odveslali so na odprto morje. Potovali so južno od kopna, ki ga je tamkajšnje ljudstvo, Maori, imenovalo Hawaiki. Prvi znak, da je na obzorju kopno, je bil velik bel oblak. Kupejeva žena, Hine-te-aparangi, je zakričala:«He ao he ao! He aotearoa!«, kar v prevodu pomeni:«Oblak, oblak! Bel oblak! Dolg bel oblak!« Kopno, ki ga je Kupe na tem raziskovalnem izletu odkril, so tako poimenovali »Aotearoa« ali Dežela dolgega belega oblaka.

Maori, prvotni naseljenci Nove Zelandije, še danes ponosno pripovedujejo zgodbe o legendarnem junaku z imenom Kupe, saj naj bi prav on prvi odkril severni in južni otok Aotearoe – Nove Zelandije.

Če ste prebrali zanimiv članek o Avstraliji, preživeli skok v 2014, imate še nekaj časa, da pripravite nahrbtnik, rezervirate letalsko karto in se po dnevu in pol letenja  osvežite v turkizno modrem morju Tihega oceana.

Opozorilo! To potovanje je samo za potrpežljive popotniške duše, saj se pot do tja dol vleče kot jara kača. Prestopanje, čakanje na letališču in neskončno dolge ure na letalu. Ampak se splača! Več kot to!

Najprej pa še malo zgodovine, geografije in nekaterih pravil, ki jih morate tam spodaj vzeti zelo zares.

Zgodovina: Novo Zelandijo so, kot že omenjeno, odkrili Maori, ki so v svojih kanujih, ki jih imenujejo »waka«, iz otočja Raiatea v francoski Polineziji, priveslali v deželo dolgega belega oblaka, Aotearoo. Preseljevanje je trajalo več generacij, prva večja poselitev pa je bila okrog leta 1350. Nizozemski raziskovalec  Abel Tasman je kasneje, leta 1642, objadral obalo in jo poimenoval Nova Zelandija, saj jo je zamenjal za veliki južni kontinent. Prvi Evropejec, ki je stopil na »novo« zemljo, je bil James Cook, ki je 1796, na podlagi svojih obsežnih raziskovanj dokazal, da zemlja po kateri hodi ni Avstralija. Prvi naseljenci iz Evrope so prišli leta 1792 in vzdolž obale zgradili postojanke, kjer so pobijali kite, ki so jih ujeli. Delali so s tako vnemo, da so jih skoraj iztrebili. Bolezni in pomanjkanje hrane sta bila glavna vzroka, da se je skupnost Maorov v tistem času skoraj prepolovila. Prava naselitev prišlekov iz Anglije in Irske se je začela okrog leta 1826.

Podnebje: Nova Zelandija leži na zemljepisni širini 35 x 45 stopinj južno in lahko trdimo, da je dežela z zelo raznolikim podnebjem. North Cape na skrajnem severu S otoka in Stewart Island na dnu J otoka, sta skrajni točki Nove Zelandije. Severni otok ima subtropsko podnebje, topla in vlažna poletja in mile zime, medtem ko je na južnem otoku podnebje podobno našemu. Južni predeli J otoka imajo vroča poletja, s temperaturo tudi do 35° C in mrzle zime z veliko snega, ki otežuje življenje tamkajšnjim kmetom. Zahodna obala J otoka se ponaša z največjo količino padavin (več kot 5000 mm na leto), kar pa je odlično za rast deževnega gozda na področju, ki se imenuje Fiordland. Na Novi Zelandiji prevladujejo vetrovi zahodnih do jugozahodnih smeri, predvsem na jugu dežele.

Nova Zelandija

Ekonomija: Z nekaj več kot petdesetimi milijoni ovac, večina misli, da je Nova Zelandija kmetijska dežela. A čeprav ekonomija temelji na kmetijstvu, kar tretjina ljudi živi v mestih. Kmetje so zelo modernizirani in inovativni. Uveljavljena je tudi vinarska industrija, ki predvsem z belimi vini na svetovnem trgu dosega odlične rezultate.

Največja mesta: Glavno mesto Wellington ali Te Whanga-nui-a-Tara, kot ga imenujejo Maori. Je mesto v katerem ti veter kar naprej kuštra lase in za Aucklandom najbolj poseljen del dežele. Leži na skrajnem jugu severnega otoka in ima vse kar imajo veliki; pristanišče, letališče, muzeje, univerze in vrhovno sodišče. Auckland – Tāmaki Makaurau ali pogovorno Ākarana, je največje in najbolj poseljeno področje Nove Zelandije. Pristanišče, muzeji in galerije in seveda Sky Tower, najvišja zgradba na J polobli. Dviga se 328 metrov visoko in ponuja 360 stopinjski razgled na mesto. V njem najdemo restavracije in bare, casino, dva hotela in center za adrenalinske navdušence, kjer te osrečijo z »base jump« na vrvi, skokom iz stolpa. Za najbolj pogumne organizirajo dve in pol urni vzpon na »novozelandski penis«, kot ga zaradi oblike, radi imenujejo meščani. Christchurch ali Ōtautahi na vzhodni obali J otoka, je bilo pred potresi med leti 2010 in 2012, eno izmed najbolj zaželenih mest, saj je bilo z neštetimi mestnimi vrtovi in zgodovinskimi stavbami, pravi magnet tako za obiskovalce kot tudi novodobne priseljence iz Evrope in Azije. Je največje mesto na J otoku in z mestom Dunedin (Ōtepoti) na jugu, predstavlja čudovito kulturno zgodovinsko razglednico.

Prečudovita Nova Zelandija

Živalstvo in rastlinstvo: 50 milijonov ovac, krave, prašiči, srnjad, oposumi, zajci so bili v deželo pripeljani iz Evrope. Podgane in nekatere vrste psov, ki so dandanes že izumrle, so pripeljali Maori. Živalska populacija se je v ugodnih klimatskih razmerah in brez naravnih sovražnikov odlično množila. Kar pa na žalost ne velja za ptiče. Kivi, simbol Nove Zelandije, sodi me ptiče, čeprav ne zna leteti. Velik kot povprečna kokoš, prespi tudi do dvajset ur na dan. Kivi je nočna žival, družbo pa mu dela majhna pikčasta sova Ruru ali Morpork. Ime je dobila po svojem melanholičnem oglašanju,ki se sliši kot morepork, kar bi lahko prevedli kot več-pujsa. Med rastlinami ne zaseda prvega mesta sadež kivi, ampak srebrna praprot, ki je poleg vseh drugih praproti, ki jih najdemo na Novi Zelandiji, najbolj pogosta. Upodobljena je na zastavah, spominkih in je zaščitni znak rugby moštva All Blacks. Drevo Kauri je mogočen ponos dežele, ki zraste v višino več kot 35 metrov in ima premer preko treh metrov. Raste samo še na severu Avstralije. Uporabljali so ga v gradbeni industriji in ladjedelništvu, danes pa je sekanje v ta namen prepovedano.

Carinske formalnosti in prepovedi:Novozelandci se zavedajo, da lahko tujci v njihovo deželo prinesejo marsikatero bolezen, zato so pri vnosu blaga in zdravstvenem stanju obiskovalcev, ki pridejo iz tujine, zelo natančni. Celo malce preveč. Prepovedan je vnos drog, jajc, mesa in mesnih izdelkov, medu, rastlin, tudi posušenih. Korale, lupine školjk in semena prav tako ne smejo biti del prtljage. Pri osebni prtljagi pregledujejo predvsem športno in kamp opremo, da se prepričajo ali je očiščena blata in podobne umazanije, v kateri bi se lahko skrivale kakšne bakterije. Seveda je uvoz stvari poleg zgoraj naštetih, še izdelki iz lesa, perja ali kosti, na podlagi zahtevanih dokumentov mogoč, vendar so le-te navadno predmet raznih analiz in postopkov v strogi karanteni. Seveda veliko nevarnost predstavljajo tudi domači ljubljenčki, ki spremljajo nekatere popotnike. Kazni ob nespoštovanju zahtev v karanteni so zelo visoke. Prav tako ne nosite s seboj orožja. Iz lastnih izkušenj vem, da je lahko razlog za zaslišanje celo švicarski nožek v ročni prtljagi.

jezero Wanaka

Nekaj teorije o Deželi dolgega belega oblaka smo spoznali in sedaj je čas za potovanje! S prstom po zemljevidu te bom popeljala po čudovitem severnem otoku in ti skušala opisati tisto, kar sem videla in doživela z enkratnim vodičem, »tapravim« Kivijem, Chrisom iz mesta Whangarei.

Peljala te bom na S otok. Pristali bomo na letališču v Aucklandu in si ogledali nekaj zanimivih stvari. Z avtomobilom se bomo peljali vse do severa, do svetilnika na rtu Reinga. Vmes se bomo ustavili v Paparoi, Dargavillu, imeli piknik ob Tasmanskem morju na plaži Baylys, nadaljevali do čudovitega gozda v Waipoui. Ogledali si bomo znamenitosti v mestecih Opononi in Omapere, se s trajektom peljali iz Rawene v Kohukohu, nadaljevali pot proti Ahipari in s terencem peljali po 90 Mile Beach naprej proti severu in nato skozi Pokenui do svetilnika na rtu Reinga. Vračali se bomo ob obali Tihega oceana, se ustavili v zalivu Maitai, obvozili Doubtless Bay, si ogledali Kerikeri in Bay of Islands z zanimivim mestecem Russel. Pot bomo nadaljevali skozi mesto Kawakawa in končali v največjem mestu Northlanda, Whangareiu.

Nova Zelandija - Ocean beach
Nova Zelandija – Ocean beach

Z ožuljeno zadnjico najprej raziščem Auckland, največje mesto Nove Zelandije, s časovnim mačkom na plečih nadaljujem popotovanje in si ogledam znamenitosti, ko potujem naprej proti S Nove Zelandije – dežele dolgega belega oblaka.

 

3 komentarji

  1. Matija Gartner

    Lepo opisane zanimivosti daljne dežele

  2. Moja večna želja, še nedosegljiva. Z užitkom prebrano!

  3. tjaša kobal

    že od nekdaj si želim iti v novo zelandijo,a je moja želja skoraj nemogoča.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*