Sanjske počitnice na Tajskem – 3. del



Sedaj pridejo na vrsto ljubitelji peščenih plaž in zeleno-modre barve morja ter ljubitelji morskih jedi. Preden se zaključijo najine sanjske počitnice, sva si želela ogledati vsaj enega izmed opevanih rajskih otokov in okusiti preprost ribiški način življenja. Namerno sva zato izbrala otok, za katerega je v enemu izmed vodičev pisalo, da turist na njem nima kaj početi.

Bi si kupili košček svoje plaže na Tajskem?
Bi imeli svoj košček plaže na Tajskem?

Koh Yao Noi je otok neverjetno preprostih in vedno nasmejanih ljudi, ki ti z veseljem priskočijo na pomoč. Preprosto ne znajo reči »ne«. Čiste, prazne peščene plaže in topla voda, da se lahko v njej namakaš cel dan. Samota, nobenega vrveža turistov, le zvok valov in kriki divjine iz zaraščene notranjosti otoka. Spremljajo te le prestrašene rakovice, ki hitijo pred tvojim korakom v bočnem slogu po plaži v svoje skrivališče. Na otoku se sicer najde tudi restavracija evropskih meril, ki ponuja morske jedi po evropskih cenah. Sama sva raje zahajala v domače restavracije, ki so po videzu bolj podobne kolibam. Za enako okusen obrok pri slednjih odšteješ približno toliko, kot v ljubljanski kavarni za dve jutranji kavi.

"Tiger shrimp" - specialiteta na žaru ( 7 minutami nazaj je še plaval)
Tiger shrimp – tajska specialiteta na žaru ( 7 minutami nazaj je še plaval)

Čeprav je otok resnično majhen, se na njem najdejo dobrote za vsak okus in »žep«. Tako se najde ograjeno letovišče, kjer ima vsak od gostov apartma s svojim bazenom, lastnim postreščkom in maserko. Za takšen način življenja boste odšteli okroglo štirimestno številko evrov na noč. Pravi mali raj na zemlji oziroma sanjske počitnice za tiste, ki v takšnem okolju uživajo in si to lahko privoščijo.

Če ste po duši bolj ljubitelj narave in vas glas valov, plesočih po plaži pomirjajo, če vas ne moti šumenje slapov in oglašanje ptic in če ne potrebujete prtička na kolenih, ko vam prinesejo slastne rake, lignje in ribe, ki so pred eno uro še plavale v morju – potem boste na tem otoku prav tako lahko našli svoje sanjske počitnice, svoj košček raja. Res da vas ne bo iz svilenih rjuh zbudil nadležni klic receptorja, da imate čez pol ure vodeno vadbo joge, kot bi se to zgodilo v ograjenem letovišču, pač pa vas bodo nežno pobožali sončni žarki skozi špranje bambusove kolibe in vonj po svežih rakcih iz sosednje kuhinje. Za življenje v takšnem “raju” pa nama ni bilo potrebno na noč odšteti nič več, kot je cena kosila v povprečni slovenski menzi.

Bambusove kolibe so najbolj priljubljene na Tajskih otokih
Kolibe iz bambusa in bananinih listov so najbolj priljubljene na otokih

Nekega jutra sva se s sposojenim motorjem, na hitro in brez zajtrka odpravila proti pomolu, kateri je bil edina povezava  s kopnim in ostalimi okoliškimi otoki. Lačnega želodca je po poti ob cesti pritegnila domača kuhinja neke prijazne otočanke, ki je pripravljala zajtrk za svojo družino kar zunaj na terasi. Ustavila sva se in s kretnjami rok pokazala, če bi lahko dobila nekaj malega za pod zob. Ta prijazna ženica naju je z velikim nasmehom pozdravila in se nama s sklenjenimi rokami priklonila ter naju posedla za mizo. Pričela je znašati krožnik na krožnik ravnokar pripravljenih jedi  pred naju in nama ponudila vse, kar je imela. Vprašal sem se ali imava res takšno srečo, da se nama dogajajo le prijetne stvari in imava zato resnično prave sanjske počitnice, ali so vsi ti ljudje zgolj tako velikih src. Kar malo nerodno mi je bilo ob takšni postrežbi. Imela je tudi poln hladilnik, kjer je prodajala sokove in vodo. »Vsaj dve vodi bom kupil, da jih lahko plačam in se ji tako vsaj malo oddolžim«, sem pomislil. Na koncu sem odštel za takšno kraljevsko jutranjo pojedino in tisti dve vodi manj, kakor bi za paketek žvečilnih gumijev v trgovini pri nas. Ko sva odšla naprej z motorjem, nama je še mahala v pozdrav tako dolgo, dokler je zaradi prevožene razdalje ni bilo več videti. Počutil sem se kot da sanjam sanjski otok in na njem doživljam svoje sanjske počitnice. S takšnimi ljudmi ob sebi, si lahko ves čas le nasmejan tudi ti.

Nasmejani otroci so se igrivo nastavljali fotoaparatu
Tajska – dežela nasmejanih ljudi

Ko sva prispela na pomol, sem vprašal enega izmed domačinov, če naju lahko na njegovem čolnu pelje na bližnji otok, ker bi rada raziskala tamkajšnjo okolico. Po krajšem pogovoru, ko sem ga prosil če gre lahko tudi motor z nama na njegov čoln, mi je odvrnil: »Slovenia is small country, with big heart. I like you, I will help you.« Ponudil nama je tudi prevoz nazaj na najin otok in da naju lahko počaka. Seveda sva se v celodnevnem raziskovanju novega otoka tudi izgubila in zamudila dogovorjeni odhod za celo uro. Kaj mislite, kako se je razpletlo? Ja seveda, z nasmehom naju je še vedno čakal – samo naju. Tokrat sem si potrdil, da so to najine sanjske počitnice predvsem zaradi tamkajšnjih ljudi in njihove dobrosrčnosti, ne pa zaradi najine sreče.

"Long boat", ki je predelan tako, da lahko zapelje kar na Tajsko obalo
Long boat, ki je predelan tako, da lahko zaplava kar na plažo

Najpogosteje sva na otoku jedla v manjši kolibi (vaški restavraciji), katere mize in stoli so bili dobesedno na plaži, z mivko pod nogami. Ta domačna koliba je bila le lučaj stran od najinega bungalova in dve prijazni gospodični sta v njej pripravljali neverjetno okusno morsko hrano, katera je bila ulovljena še istega dne. Rakci, ribe, lignji in kozice na tisoč in en način. S pikantnimi, sladko kislimi ali sadnimi omakami, polni sveže zelenjave. Pred teboj iztisnjen sok svežih eksotičnih sadežev in dobra glasba, ki je prihajala iz kitare lokalnega zabavljača sedečega za sosednjo mizo. Na večer pred odhodom domov sva jima povedala, da se jutri najine sanjske počitnice končajo. Povabile so nas, da jih naslednji dan še zadnjič obiščeva. To sva tudi z veseljem storila in na najino veliko presenečenje, naju je po kosilu lastnica obdarila z ročno pletenima podstavkoma v obliki žabic, katere je celo predhodno noč pletla le za naju. Ob taki gesti sva se s solzami v očeh poslovila.

Tajska plaža v pravem pomenu - pol kilometra samo za naju
Tajska plaža v pravem pomenu – pol kilometra samo za naju

Pravijo, da se mora vsaka dobra stvar enkrat končati. Tako so tudi najine sanjske počitnice prišle do dneva, ko sva žal morala nazaj v 35°C bolj mrzlo deželo (november).

Njihov odnos do sočloveka in način življenja ter spoštovanje vseh živih bitij je pustil na meni največji vtis.  Obisk Tajske (predvsem čim manj turističnih lokacij) priporočam tako posameznikom, ki radi raziskujejo, kot tudi družinam z majhnimi otroci. Tako varno in prijetno se še nisem počutil v tuji državi. Ko me vsakdanji tempo in način življenja pri nas poskuša vreči iz tira, takoj obudim spomin na nasmejane obraze in njihov način premagovanja stresa. »Cha, cha«, si rečem – kar pomeni  »bolj počasi«.

Preberite si še:

Sanjske počitnice na Tajskem – 1. del

Sanjske počitnice na Tajskem – 2. del

3 komentarji

  1. Karmen Pečarič

    Ufff, Tajska, lepo , doživeto napisano, tudi sama jo obožujem, vredno se je vračati. Tudi sama sem se vrnila decembra od tam , vendar sem tokrat, pred sprehodi po mivkastih plažah, obiskala sosednji Myanmar. To je bilo drugače, po eni strani kdaj šokantno, vendar vredno obiska. Napisala sem clanek, za sedaj 1.del…

  2. Hvala za pohvalo:)

    Nisem vedel, da lahko kar par dni prej “kupiš” vizo za vstop v Myanmar. Kdaj bo pa 2. del o potovanju?
    Mene tudi mika naslednjič pogeldat vse sosede Tajske. Samo človek si mora vzet 3 mesece, da bi hotel vse videt….

  3. Karmen Pečarič
    Kje se pa vaš članek lahko prebere saj imava drugo leto namen it raziskovat Tajsko ker imava namen z leti zapustit slovenijo in se preselit v kako drugo drzavo in zbirava razne prispevke potovanj.
    Hvala Suzana

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*