Shujšala 17 kg in po sedmih letih še vedno podobna teža



Prihaja poletje in kopalke. Mediji pa nas spominjajo na idealno telesno težo. Kako shujšati v treh mesecih. Reklam je vse polno. Ni problema. Samo popijete in hujšate. Do poletja boste kot manekenke. Pa ne nas »farbat«. In ker ne uspe, smo zakompleksane in ne gremo v kopalkah na sonce. Punce ne ga »srat«. Nastavite se soncu. Pa kaj, če imate kakšen »šlaufek« preveč. Vitamina D boste imele pa na pretek. Pa še sprostile se boste. Imejte se rade take kot ste. Če bi pa res rade shujšale, pa ni druge, kot francoska dieta »manjžri« in čas. Deluje. Preizkusila in uspela na sebi.

Shujšala 17 kg in po sedmih letih še vedno podobna teža

Leta 2010 sem snemala tv serijo Kdo je pravi kuhar. Ko sem se videla na televiziji, sem se zgrozila. S svojimi 75kg na 158cm višine sem zgledala ogabno debela. Počutila se še niti nisem tako slabo. Celo pritisk sem imela končno normalen. Prej so ga vedno iskali tam nekje okoli 100 zgornjega. Bila sem doma. Debelost je v rodu. Spustila sem se z vajeti. In pridelala odvečne kilograme. Na tv pa tako zgledaš še bolj okrogel. Skratka tisti moment sem se odločila da bom »zdravo« hujšala. Kilogram na mesec. Z vztrajnostjo mi bo uspelo.

Prvi dan sem imela post. Zajtrk. 24 ur samo voda in nesladkana kava. Naslednji dan kosilo. Nato sem si uredila čas prehranjevanja. Pet obrokov na dan. Vmesne prigrizke in večerne prigrizke pred televizorjem sem črtala. Zajtrk, sadni obrok, kosilo, mlečni obrok, večerja. Ko sem vzpostavila ritem, sem nadaljevala. Vsak obrok sem si postregla na malem krožniku in ga jedla z malo žlico ali vilico. Lepo počasi. Jedla sem pa čisto vse. Od sladkarij do kruha. K sreči sem imela tako službo, da sem si to lahko privoščila. Potem mi je to prešlo v navado in sem se avtomatsko držala ritma. Prvih šest tednov je tako najtežjih. Potem je vse lažje. Tehtala sem se enkrat na mesec. Za vsak izgubljen kilogram sem se nagradila. Z malenkostmi. Da je bilo vse še lažje, sem poskrbela še za fizične aktivnostmi. Daljši sprehod. Hoja po stopnicah v drugo nadstropje, kljub dvigalu. Ples po stanovanju med opravljanjem gospodinjskih del. Pila sem le nesladkano kavo in vodo. Vmes so bili seveda tudi prazniki. Pa sem se tudi malo pregrešila in pojedla kakšen bogatejši obrok več in kozarec vina.  Nisem se obremenjevala. Le 24 urni post in je bilo takoj vse vredu. Tako sem pridno zgubljala kilogram na mesec. Kmalu se je rezultat poznal tudi navzven. Garderobo je bilo potrebno počasi menjati. Lepe oblekce sem si kupila za nagrado. Po letu dni sem imela že 12 kg manj. Zelo motivirana sem nadaljevala. Po letu in pol sem tehtala le še 58 kg. Bila sem zelo ponosna nase.

V januarju 2012 mi je umrla tašča. Zelo sem jo imela rada. Rak jo je pojedel od znotraj. Vse vitalne organe. Med zadnjo operacijo je umrla. Zdravnik je rekel, da če bi imela 6kg več, bi preživela. No le še par mesecev trpljenja več. Je že vredu, da je zaspala. Ampak sama sem se pa zamislila, zakaj je dobro, da imaš kakšen kilogram »odveč«. Preprosto. Lahko pride do izredne življenjske situacije. Lahko imaš nesrečo, nenadno operacijo ali kaj podobnega. Telo ima tako nekaj rezerve, ki jo lahko počrpa tekom okrevanja. Vsekakor je najboljša rezerva v mišični masi. Tako, da če imamo kakšen kilogramček odveč, je fajn, da je v mišični masi. Pa zato ni potrebno obiskovati fitneških centrov. Tekanje po stopnicah bo čisto dovolj. Prenašanje plastenk tudi. Ples po stanovanju med opravljanjem gospodinjskih del vas bo še razvedril. Če pa boste slučajno v stresu, se zaprite v kopalnico, dajte slušalke na ušesa, glasbo do konca in se znorite. Ko vas bo oblival znoj, bo vse drugače. Nato pa še pod tuš. Jasno brez slušalk. In boste kot novi.

Danes, po 7-ih letih imam 62kg. Počutim se odlično. Prehranjujem se po posluhu. Vsekakor pa zajtrk: kava in osem kock napolitank. Okrog poldneva sadni obrok. Potem pa juha za kosilo in še kaj malega, če sem v službi. Če pa sem doma, jem normalno kosilo. Popoldanska kava. In največkrat še pozni večerni obrok okoli enajste zvečer. Nekaj lahkega. Nutricionisti bi se ob tem zgražali. Toda meni tako paše. Le pritisk je zopet tam okoli 100 zgornji. Prisluhnite svojemu telesu. Samo vam bo povedalo, kaj bi rado.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*