Stres



Vedno več ljudi se sooča s stresom v vsakdanjem življenju, prav tako tudi s stresom na delovnem mestu, katerega je vedno več.

Stres je čustvovanje, ki je povezano z neugodnimi telesnimi simptomi. Pomembno je, da stres prepoznamo in ga poskušamo odpraviti, saj dolgotrajen stres škodi našemu zdravju in pušča negativne posledice. Naše vedenje in čustva se pod vplivom stresa spremenijo. Ko smo pod stresom čutimo notranjo napetost in pomembno je, da znamo poskrbeti za sprostitev in odreagirati še pravi čas, preden stres preide v kroničnega in so posledice hujše.

Stres

Vsak posameznik drugače vpliva na situacijo. Za nekoga je lahko določen dogodek stresen, za drugega pa čisto normalen. Stres ni le neko dogajanje, ampak kako posameznik odreagira na to dogajanje.

Določen dogodek deluje na nas stresno samo, če je prepoznan kot nezaželen, škodljiv oziroma nevaren. Če neko situacijo ocenimo kot pozitivno ima za posledico pozitivna čustva, če pa za negativno ima pa negativna čustva in posledično nam škodljiv stres.

Poznamo tudi dober stres, ki na nas vpliva pozitivno, a ta je kratkotrajen, ne traja dolgoročno. Vpliva lahko pozitivno, da neko nalogo opravimo boljše kot bi jo sicer. Pozitivne strani dobrega stresa so: občutki sreče, visoka motivacija, pozitivnost, občutek samozavesti, družabnost.

Simptomi stresa

Poznamo več znakov stresa. Vsak človek odreagira drugače, tako da se znaki stresa razlikujejo od posameznika do posameznika. Simptomi so lahko čustveni, fizični, vedenjski. Med fizične simptome prištevamo: visok krvni tlak, povišan utrip, visok holesterol, nespečnost, bolečine, glavoboli, sladkorna bolezen, težave s ščitnico, vzdražljivost, depresivnost, bolečine v prsih, vrtoglavica, pomanjkanja apetita, prenajedanje, težave v spolnosti, neredne menstruacije, mozolji, tumorji, astme, alergije, kronična utrujenost.

Ko se stres stopnjuje se ljudje začnejo umikati iz okolice, se izolirajo, prekinejo socialne stike, zapadejo v depresijo. Nekateri lahko začnejo več piti, posežejo po prepovedanih substancah. Postanejo telesno nedejavni, se slabše prehranjujejo in vse to še poslabša stres in le ta velikokrat postane kronični. Kronični stres povzroča tudi psihološke motnje. Naj jih naštejem le nekaj poleg že omenjene depresije: anksioznost, panični napadi, neravnovesje hormonov, nihanje razpoloženja. Stres prav tako vpliva na počutje. Človek se počuti neprijetno, težko se sooča tudi z manjšimi težavami. Zelo je razdražljiv in moteč za okolico. Razjezi se za vsako malenkost, njegovi najbližji ga ne poznajo kot takega. Počuti se utrujen, nekoristen in zelo težko se skoncentrira na določeno stvar. Preveč se ukvarja z nepotrebnimi zadevami, katerim ne bi bilo potrebno, da posveča toliko pozornosti. Skozi ima občutek, da se bo zgodilo nekaj groznega, slabega.

Stresno življenje

Stres na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu se pojavi, ko telo odreagira telesno in čustveno na okoliščine, ki jih ne zmore več prenašati. Ko pride do dejavnikov, ko postanejo delovne zahteve večje kot so zmožnosti delavca. Dolgotrajen stres vodi v bolezen. Na stres na delovnem mestu vplivajo različne okoliščine: strah pred izgubo službe, sploh sedaj v času krize; spreminjanje delovnih pogojev, povečevanje delovnih zahtev, izguba nadzora nad delovnimi zahtevami, ko vodje nalagajo več dela, kot ga je posameznik sposoben opraviti; ko izgubimo podporo na delovnem mestu, ko razpadejo odnosi in vsak gleda le kako bi drugemu škodoval, nerazumevanje med sodelavci.

Posledica stresa je biokemično neravnovesje v možganih. Stres vpliva na nevrobiokemične procese. Tej procesi po eni strani pomenijo obrambo pred neugodnimi vplivi, po drugi strani pa lahko posamezniku škodujejo in ga dolgoročno prizadenejo, poškodujejo. Dolgotrajen stres zviša nivo kortizola, to je tudi biološki znak, da je človek pod stresom.

Kako obvladovati stres?

Prej kot se soočimo z reševanjem težav, katere so nas privedle, da smo pod vplivom stresa lažje nam bo in manj škode bomo povzročili telesu. Marsikdaj pa stres ne prepoznamo takoj na začetku, ampak šele v poznejših fazah. Čim ga zaznamo je potrebno ukrepati. Pomagamo si lahko s tem, da poskušimo odpraviti težave, ki so nas privedle do te situacije, naučiti se kako prepoznamo premagamo stres, pomembna je zdrava prehrana, smeh in pozitivna naravnanost (s smehom občutimo zmanjšanje napetosti, med smehom se zniža raven kortizola), pozitivno razmišljanje, telesna aktivnost, počitek, sprostitev, zabava, tehnike sproščanja, meditacija, joga. Stres je lahko naš prijatelj ali sovražnik, odvisno je od nas samih. Delajmo na tem, da bo vsem nam le prijatelj ter da bomo živeli čimbolj zdravo in sproščeno. Uporabimo stres le za naše pozitivne situacije!

Z nasmehom v vsak dan, tudi ko ni sonca si ga pričarajmo z nasmehom.

» Stres ni to, kar se nam dogaja. Stres je naša reakcija na to, kar se nam dogaja«   (Morin Kiloran).

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*