Dobro se počutim. Na nogah imam nove superge. Prijetne, kot da jih ni. Očitno bodo v redu. Še bolj so mi všeč, ker sem jih uspela kupiti z visokim popustom. Tokrat sem izbrala malce robustnejše, namenoma, da se mi ne strgajo v pol leta. Tiste super lahke so za v koš že v nekaj mesecih. Očitno se proizvajalcem izplača delati superge, ki ne zdržijo niti ene sezone. Preveč povpraševanja dela svoje in kapitalisti služijo na veliko. No, moram priznati, da se maksimalno trudim, da imajo od mene čimmanj dobička.
V današnjih dneh se s pretiravanjem dejansko srečuješ na vsakem koraku. Še malo, pa tek brez super dragih superg sploh več ne bo mogoč. Da o ostali »tekaški navlaki« niti ne govorimo.
V čem naj tečem?
Lahko se teče v čevljih, če hočeš. Ne samo, če moraš , da ti ne uide avtobus.
Lahko tečeš v čemerkoli, le da je malce bolj udobno. Udobne hlače, trenirka, razvlečen pulover ali majica in gremo!
Tekač si, ker tečeš, ne ker imaš na sebi tekaško majico, tekaške hlače, tekaški modrc in tekaške spodnjice, tekaške nogavičke, tekaški trak, tekaško uro, tekaški bidon in tekaški nahrbtnik s tekaško super hrano in pijačo. Pa še sem na kaj pozabila. Itak. Sama super tekaška oprema.
Fensači
Pred kratkim sem naletela na polemiko, kdo je pravi tekač! Poudarek je bil na pridevniku. Pravi. Torej imamo tudi ponarejene tekače, tako kot bankovce? Pravi tekač naj bi bil tisti, ki teče zaradi teka, tisti “ponarejeni” pa zaradi mode. Ker je tek “in” ! Baje se jih loči že na daleč po najnovejši fensi tekaški opremi usklajeni tako barvno kot znamkovno, linijsko, stilsko… še kako? Tekači Fensači, torej.
Moram priznati, da mene ne motijo ne eni in ne drugi, ker pravzaprav niti ne opazim dobro, kakšna vrsta tekača je stekla mimo mene. Deloma zaradi moje dioptrije in deloma zaradi moje “tekaške zamaknjenosti”, ki me večkrat odnese v deželo Ni-Je.
Tekaška oprema
Sicer imam pa tudi jaz že celo omaro tekaških majic, hlač, nogavic, športnega spodnjega perila, anorakov, kap, rokavic, sama ljuba tekaška oprema in bog si ga vedi kaj vse bi se še našlo vmes.
Pa spadam med »skromnejše«. Tekaške majice dobim oz. pritečem in teh imam celo goro. Predvsem tistih s kratkimi rokavi. In ker so” prigarane s švicom”, so torej nagrada pretečene tekaške dirke, jih seveda ne morem zavreči. In jih vestno hranim in vsaj občasno oblečem. Kot da bo majica užaljena, če je vsaj enkrat letno ne oblečem. Sem pač sentimentalna oseba. Omaro bo pa vsak čas razneslo! Uboga omara… tudi ta se mi smili.
Tekaških hlač nimam toliko. Imam jih ravno dovolj in občasno moram kakšne celo kupiti. Včasih si zaželim, da bi bil končno kakšen organizator malce bolj naravovarstveno in socialno osveščen in bi tekačem podaril tekaške hlače. Ker je resnično škoda v obtok spraviti toliko majic, lepo prosim. Pa še »plastične« so!
Plastika
Zame so vsa oblačila, ki niso iz naravnih vlaken – plastična! In s tem težje razgradljiva v naravi, kar je dobesedno onesnaževanje. Ni res?
Poglejte trgovine! Vse povsod reklame, kako so plastične vrečke neprijazne okolju! Kaj pa »švic majce«? Pa ljudje, to je vse isto. Koža ne more dihati čez elastan, polivinil in ostala nenaravna ali celo nadnaravna tekstilna vlakna.
Baje se v »plastiki« manj poti in se ne prehladiš tako hitro. Tudi to je pravljica za otroke. Tiste – v plenicah.
Poleti, kadar je zelo vroče, se veliko bolje počutim v tanki bombažni majici kot v plastični vrečki! Res je, da se nekateri potijo bolj in od njih teče švic v potokih. V vsakem primeru. Pa naj bodo oblečeni v bombaž ali pa plastiko. Občutek je neprijeten v obeh primerih.
Pozimi se pa tako ali tako teče drugače. Ni takšne intenzitete in v vsakem primeru moraš teči z glavo ravno prav dolgo, da se ne prepotiš preveč in prekmalu ne ohladiš.
Prepričana sem, da imajo nas – tekače (prave in ponarejene) – nekateri resnično za osle. Kronske osle! Se vam ne zdi?
Če je med vami kakšen začetnik mu polagam na srce: za tek potrebuješ samo voljo. Fino pa je imeti superge. In greš … in tečeš.
Tekaška omara
Pa še nekaj. Verjamem, da nas ima večina doma premalo omar. Kolikor jih je že, vedno bodo prehitro polne in ne bo prostora.
Tisti, ki se s športom več ukvarjamo bi potrebovali še eno dodatno hišo ali prizidek – vele omaro, da bi lahko vanjo spravili vso tekaško opremo, pripomočke, športna oblačila za vsak šport posebej, kot nam polagajo na srce različni športni strokovnjaki, tekstilni eksperti, športni psihiatri, fiziatri, športni maserji, svetovalci, motivatorji in tako naprej in naprej …
Kot da prav za vsak šport posebej potrebuješ drugo majico. V kolesarski majici ne morem teči! V tekaški majici ne morem na kolo! Potrebujem smučarsko perilo! Pohodno švic majco! Pa ruzak! Enega za v hribe, drugega za na kolo in seveda: tekaškega! Bidon za v hribe in novega za kolo in obvezno tek. Pa še bidon pas za tek okoli Ljubljane. Včasih smo res, kot da nimamo možganov.
Vse je to ista plastika!!! Razlike je le v deklaraciji izdelka. Še manj. V pridevniku: tekaška, smučarska, kolesarska, pohodniška … ška, …ska… in še kakšen …ski.
Kombiniraj! Trgovci tega ne bodo tako veseli, bo pa hvaležen tvoj žep in mati Zemlja! Da omare ne omenjam.
Svet je res nor! V nešteto pogledih. Tudi v tem.
…malo bolj po domače ;). Klikni gor !
