Tekaški nasveti malo drugače - tekaški plan

Parkiram. Naporen dan… vsi so znoreli. Pozdravi me razmetano stanovanje. Takoj moram ven! Dokler je še svetlo. Skoraj planem čez vrata!  Stene bi me skoraj zadušile. Prav na hitro se ogrejem, tako – čisto iz navade in stečem. Končno svobodna.

Tek je beg. Pobeg k sebi. Vase.

Tečem. Vdih, izdih… ena noga, druga noga. Zrak… vetrc. Globlje zadiham … po pomladi že diši. In ko stečem čez polje preskakujoč blatne luže si moram pravzaprav priznati, da smrdi. Pač. Vonj pravkar pognojene njive. Tako konkreten, da se mi kar zasolzijo oči.

Skušam dihati čim bolj plitko. Problem pravzaprav ni v smradu… vonj je tako rezek in oster, da se dejansko ustrašim, da bom imela težave z dihanjem. Amonijak.  Včasih so ga izdelovali iz kameljega dreka. Lepše: iztrebkov. Kje je moja »pumpca«?

Sčasoma smrad nekako izzveni, izgine in tek postane prava uživancija. Ptički že pojejo, prav tekmujejo med seboj kdo bo glasnejši, narava se prebuja … Kot naš Capl, kadar uporabljam stepalec – mikser, da ne bo pomote.

Že dolgo časa nisem šla na tek, kar tako. Za dušo.

Kakšna neumnost! Za dušo vedno tečem! Z leti sem postala samo malce bolj resna tekačica. Omislila sem si malce konkretnejše tekaške cilje. Trenutno je tak cilj maraton v začetku aprila. In za tak cilj nujno potrebuješ tekaški plan. Načrt. Jaz ga imam! Pritrjen je na hladilnik. Že vem, zakaj je tam!

Malce me stisne, mogoče slaba vest? Kakšen naj bi bil že današnji tek? Tempo tek, intervali, počasen tek? Danes to ni pomembno. Včasih je potrebno tekaške plane tudi malce spremeniti, prilagoditi in celo kakšen tek izpustiti. Sicer postanemo ujetniki samih sebe in tek lahko kar hitro postane  nekakšen stres. Mogoče celo obsedenost.

Tekaški plan, tekaški načrt… Danes jih je vse povsod polno. Različnih. Skoraj kot shujševalnih diet.  V revijah, na spletu. V številnih tekaških knjigah. Ampak: le kateri je tisti pravi?

Vas zanima? Kateri tekaški plan je tisti, ki je ravno za vas najprimernejši?

Imam odgovor: nobeden! Noben tekaški plan, tekaški načrt ni za vas najprimernejši! Iz čisto preprostega razloga, ker ni napisan za vas! Napisan je za nek povprečen vzorec, za neko statistično sredino, povprečje nekih tekačev. Bolj ali manj: hokus – pokus.

Na spletu boste našli raznorazne programe za izdelavo tekaškega načrta v katere predhodno vpišete starost, hitrost zadnje dirke, želeni čas in podobno. Potrdiš in izpiše se ti ličen tekaški program… Izgleda lepo, barvno, morda celo pregledno. A gotovo ni tak program najprimernejši za vas. Sem jih kar nekaj preizkusila. Je pa lahko osnova iz katere izhajate pri izdelavi lastnega tekaškega plana. Vendar se potrudite in skušajte poiskati takega, ki bo za vas najbolj realen.

Kaj pa kakšen osebni tekaški trener? Lahko si najamete osebnega tekaškega trenerja, da bo za vas napisal idealen tekaški plan. S tem ni čisto nič narobe. Mogoče celo postanete nov rekorder v maratonu, kdo ve? Dokler je človek živ je pravzaprav vse mogoče.  Pred leti sem celo sama imela “prototip osebnega tekaškega trenerja”,  a več o tem kdaj drugič.

Že nekaj let je tek zelo popularen in vsi bi radi hodili na “maratone” in potem podobni dialogi sploh niso redki: «Ej, posluš! Sm bla na maratonu, a veš? Ful kul, ej!« »Aja! Bravo! Kako hitro si ga pa pretekla?« »Ma, ful hitr, so mi ful ploskal veš. Eno uro pa četrt sem rabla, ej špica!« No, po takem odgovoru ti je hitro jasno, da je bila tekačica na rekreativnem teku.  Lepo, da je šla in je vesela. Samo! Za božjo voljo! Ni vse kar se začne s startom in ciljem: MARATON!

Svojo tekaško znanje lahko zelo obogatite, če se pridružite kakšni tekaški skupini. Lahko tudi le za krajši čas.  Družili se boste s somišljeniki, si izmenjevali izkušnje hkrati pa vas bo vaditelj usmerjal v pravilno tehniko teka, ki je zelo pomembna in ključna, da se izognete nepotrebnih tekaškim poškodbam. Še danes sem hvaležna Poletu in njihovi ekipi, ki je sedaj že daljnega leta 2002 slovenski prostor dobesedno okužila s tekom in mene osebno z maratonom. Žal te ekipe danes ni več, so se pa zato pojavila številna tekaška društva z dobrimi, odličnimi  vaditelji teka. In na drugi strani tudi številna društva z manj dobrimi vaditelji teka. Predlagam, da izberete tiste prve.

Res pa je, da brez vaše volje in ljubezni do teka ne bo pravih rezultatov. Tu vam ne more pomagati prav noben trener, program, društvo. Pa naj bodo rezultati merjeni v sekundah, razdalji ali pa dobri volji in počutju. Brez želje ni ciljev in brez ciljev ne potrebujete nobenega načrta ali plana, da bi jih dosegli.

Misli, ki jih pišem so namenjene  predvsem rekreativnim srčnim tekačem, ki tečete,  pa tudi tistim, ki kolesarite, planinarite, smučate, rolate, drsate, plezate ter plešete ali kakorkoli drugače migate  za dušo.  Ki ne iščete bližnjic in pomoči za vsako figo. Ki ne jokate in stokate za vsak ubogi žuljček.  Pišem za tiste, ki stisnete zobe in greste naprej! Ki ne goljufate. Ker niste mevže tudi ne potrebujete poživil in raznih nedovoljenih substanc. Zato se ne bojite dopinške kontrole. Tekmujete. Pošteno. Kjerkoli. S komerkoli, morda celo le s seboj. Ni nujno, da ravno na kakšni organizirani tekmi. In ni tudi važna razdalja. Lahko kar lepo okoli domačega griča. Zmagujete, saj daste vedno vse moči od sebe, se borite, trudite, maksimalno. Pa čeprav pridete zadnji skozi cilj nikoli ne odnehate.  In večina vas takšnih ni le pri teku.

Spoštujem določena tekaška načela, ki jim želim biti zvesta. To so moja pravila, ki niso nujno tudi vaša, lahko pa to postanejo:

1. Moja družina je moje srce zato tek prilagajam situaciji (ostali športi, počitek, praznovanja)
2. Tečem iz veselja čim hitreje in čim dlje (daljinec, intervali, tempo)
3. Poslušam svoje telo, da preprečim poškodbe (ne rini z glavo skozi zid a ne ustavi se pred odprtimi vrati)
4. Jem zdravo, kar mi da moč in prepreči poškodbe (proč s sladkarijami, belo moko, predelano hrano, zmerno z mesnimi izdelki: manj je več)

Pravila so kratka in preprosta. Bolj kot jih upoštevam, večje je moje zadovoljstvo in na koncu tekaška pripravljenost in rezultat želene tekme oz.  maratona.

Tak naj bo tudi vaš tekaški načrt. Izoblikujte si ga po lastnih načelih, pravilih,  željah in sposobnostih. Skušajte se ga držati in odstopanja nadomestiti. Brez teka namreč ni teka.

Izdelava tekaškega plana za maraton

Seveda je prvi maraton in s tem tekaški načrt za prvi maraton najbolj delikaten.

Sama sem sprva sledila predvsem napotkom znanega tekaškega trenerja Jeffa Gallowaya in njegovi knjigi Od joginga do maratona in sicer trideset tedenskemu programu s ciljem: preteči maraton. Ta program ni težek, možnost poškodb je minimalna saj ne zajema težjih treningov kot je tek v hrib in intervalov. S pomočjo tega programa boste pridobili tekaško samozavest, da ste sposobni zdržema teči več ur.

Od tu dalje boste gradili, nadgrajevali in popravljali vse svoje nadaljnje tekaške plane. Prilagajali jih boste na podlagi svojih izkušenj, napak, pričakovanj, sposobnostim, dopustovanju in počitnicam, rojstnim dnevom, slavjem, službenim potem in upam, da čim manj poškodbam.

Knjigo toplo priporočam in sicer ne toliko zaradi samega tekaškega plana kot zaradi splošnih tekaških informacij, ki so še kako dobrodošle. Sicer pa berite čim več, sprašujte in se tekaško izobražujte. Tako boste ves čas odkrivali tekaški eldorado.

Tek namreč ni tako zelo enostaven, kot se morda zdi na prvi pogled. Teči je potrebno z glavo. In seveda: s srcem.

Tekaški nasveti malo drugače: TEČEM-LETIM-ŽIVIM