Virginska čeladnica je v evropski zeliščarski tradiciji razmeroma nova rastlina, medtem ko so jo severnoameriški Indijanci že dolga stoletja uporabljali za zdravljenje stekline in uravnavanje menstruacije.
Zanjo so značilni čeladasto oblikovani stroki s semeni in cvetovi, ki rastejo samo na …
Čeprav velja danes na zahodu predvsem za okrasno rastlino, ima potonika za seboj tudi dolgo tradicijo uporabe v zdravilstvu.
Uporabljali so jo predvsem za zdravljenje živčnih obolenj, med njimi tudi epilepsije. V kitajskem zdravilstvu še zmeraj cenijo korenine dveh vrst …
Dišečo vijolico in divjo mačeho (V. odorata in V. tricolor) so v zdravilne namene uporabljali že v antiki. Homer omenja, da so v Atenah z vijolico »umirjali jezo«, Plinij pa je priporočal nošenje venčkov iz vijolic proti glavobolu …
V gerardovem času so s semeni (S. media) med drugim krmili ptiče v kletkah. Danes je zvezdica bržkone najbolj razširjeno žito, saj uspeva na vseh koncih sveta.
Ponekod jo uničujejo kot plevel, marsikje drugod pa jo tradicionalno uživajo …
Zelje, ki ga na zahodu poznajo vsaj od začetka 5. stoletja pr. n. št., je cenjena zdravilna rastlina.
Že v Dioskoridovem času so ga uporabljali kot zdravilo za boljšo prebavo, boleče sklepe, vročice in kožna obolenja. Uživaški Rimljani so jedli …
Ta dobro znana in priljubljena zelenjava je tudi pomembna zdravilna rastlina. Na Vzhodu jo označujejo kot grenko-sladko zelišče, ki hkrati vlaži in hladi ter tako uravnoveša pekoče in začinjene jedi. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, zato jo kot hrano in …
Prvotna domovina aloje je tropska Afrika, kjer iz sorodnih vrst pridobivajo zdravilo za rane, ki jih naredijo zastrupljene puščice. Stari Egipčani so jo imenovali »rastlina nesmrtnosti« in Kleopatra je z njenimi sokovi ohranjala svojo lepoto.
Poznali so jo tudi Grki …
Danes je cenjen predvsem zaradi zdravilnega delovanja na sluznice in kot sredstvo za zaustavljanje krvavitev. Navadni repik (A. eupatoria) so na Zahodu uporabljali že v zgodnjem srednjem veku, v 15. stoletju pa je bil osnovna sestavina »arkebuzarske vode«, …
Navadni rman je eno od naših najstarejših zelišč. Latinsko ime rastline izhaja od starogrškega junaka Ahila in priča, da so rman že med trojansko vojno uporabljali za pospeševanje celjenja ran. Na Kitajskem so posušena stebelca, ki so jim potrgali liste, …
Podobnost z Marijinim plaščem, kakor so ga upodabljali srednjeveški slikarji, je botrovala enemu izmed mnogih ljudskih imen te rastline z uvihanimi nazobčanimi listi. Podobno kot druge rastline, ki imajo v svojem ljudskem imenu »gospa« ali »mati«, so tudi plahtici pripisovali …
Po germanski legendi so se bogovi, kadar so prišli na Zemljo, hranili z orehi; od tod tudi imeni Juglans ali Jovis glans, ki pomenita Jupitrov oreh. Drevo je v Evropi znano že od rimskih časov, saj so ga namreč …
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
