Drugi obisk Nizozemske
Ob mojem drugem obisku Nizozemske (tudi z drugo ekipo) konec oktobra 2014 je nastajala ideja za nadaljevanje članka. Tokrat bo poleg novih zanimivosti Amsterdama dodano še nekaj zanimivosti z enodnevnega izleta v Kinderdijk in Rotterdam (to sledi v 4. delu članka).
V dopoldanskem času pristanemo na letališču Schiphol in se z vlakom odpeljemo do glavne železniške in avtobusne postaje v Amsterdamu, Amsterdam Centraal. Tam prestopimo na metro in se odpeljemo do postaje blizu našega stanovanja, kar je trajalo kakšnih pet minut. Za isto pot bi peš potrebovali dobrih 35-40 minut. Stanovanje je od postaje metroja oddaljeno kakšnih 5 minut peš, z začetnim iskanjem prave ulice in prtljago pa malo več.
Tokrat se je naša ekipa odločila za bivanje v najetem stanovanju, ker je cenejše od bivanja v hotelu. Za prtljago je bilo malo prostora (na tleh na koncu postelje in morda kakšna malenkost na omarici), ker je lastnik stanovanja, ki je bil sicer odsoten in v tistem času na potovanju po Kubi, pustil ostale stvari doma, tako da ničesar ni bilo mogoče dati v omaro. Ključe nam je predal njegov prijatelj. Stanovanje je bilo polno lastnikovih knjig, veliko je bilo vodičev za potovanja v različne države (tudi za Slovenijo), na voljo sta bila TV in glasbeni stolp s širokim izborom CD plošč. V kopalnici in kuhinji je bilo prostora bolj malo, stroja za pomivanje posode in pralnega stroja ni bilo dovoljeno uporabljati. Za sedenje na malem balkončku je bilo zvečer že precej hladno, ni pa bilo niti pravega prostora, saj je bil poln lastnikovih stvari. A za našo uporabo je bilo stanovanje čisto v redu.
Poleg nižjih temperatur zaradi obiska v jesenskem času se je začelo tudi mračiti že kmalu po peti uri popoldne. Čez dan in ob hoji po mestu pa hladnejši zrak ni bil problem.
Za Nizozemsko in Amsterdam je vsakdanja uporaba kolesa tradicija in del kulture, imajo jo že nekako v genih. Čez dan in zvečer je treba biti pozoren na cele gruče kolesarjev, ki brzijo mimo. Lokalni kolesarji niso zvečer nič počasnejši kot podnevi. Včasih je treba kar nekaj časa čakati, da lahko gremo čez cesto. Le v zgodnjih jutranjih urah so ulice bolj prazne (če odštejemo večje ulice z javnim prometom, ki pa so v tem času tudi bolj mirne kot čez dan), skorajda ne vidiš žive duše. V Amsterdamu ni takšnega nelagodnega občutka ob hoji v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah kot v kakšnem drugem mestu. Vsaj moj subjektivni občutek je bil tak. Zanimivo pa je tudi to, da če že koga srečaš v zgodnjih jutranjih urah, te pozdravi, čeprav sta si popolna tujca. Še en dokaz o prijaznosti tamkajšnjih ljudi.
Pestra izbira muzejev in atrakcij – drugič
V prvem delu članka so že bili predstavljeni nekateri muzeji in atrakcije, v tem delu pa so dodane še nove zanimivosti. Fotografije so dodane le tam, kjer je bilo dovoljeno fotografirati, saj v večini muzejev tega ne pustijo.
Hiša in muzej Anne Frank
Anne Frank je širšemu svetu znana predvsem zaradi svojega dnevnika, ki ga je pisala pred in med nemško okupacijo Amsterdama v času 2. svetovne vojne vse do svojega komaj 14. leta. Potem so na žalost zaradi izdaje odkrili njihovo skrivno bivališče in celotno družino deportirali v taborišče, od koder se je rešil le oče, ki je kasneje tudi našel in objavil njen dnevnik. Žal je Anne umrla le 2 meseca pred osvoboditvijo Amsterdama. V dnevniku skozi oči in misli mladega dekleta spoznavamo njeno odraščanje in doživljanje vojne, strahu, diskriminacije Židov ter drugih stvari, ki se ne bi smele dogajati, a se človeštvo kljub temu ne uči iz napak preteklosti in samo sebi še vedno povzroča trpljenje. Anne Frank je tudi po zaslugi dnevnika (ali pa prav zato) pomembna priča zgodovine in glas tistih, ki so prav tako prizadeti zaradi vojne, a neznani širšemu svetu. Zato ni nenavadno, da sta prav hiša in muzej, posvečen njej in času okupacije mesta, ena najbolj obiskanih znamenitosti Amsterdama. Za ogled se najbolj splača naročiti karte na spletu z določeno uro vstopa, sicer je čakalna vrsta precej dolga, tudi ob koncu redne sezone, ki traja nekje do konca oktobra. Škoda je zapravljati čas s čakanjem v vrsti, ki se lahko zavleče na nekaj ur, medtem si je bolje pogledati številne druge znamenitosti Amsterdama.
The Pancake Bakery
To je tista restavracija s palačinkami, ki je ob kanalu Prinsengracht malo naprej od hiše in muzeja Anne Frank. Imajo pester izbor palačink s slanim ali sladkim nadevom. Za eno osebo je porcija precej velika, zato se morda splača palačinko deliti na pol (in ceno prav tako). V lokal se spustimo po nekaj stopnicah, prostor je nekoliko ozek in dolg, ampak ambient je prav prijeten. V času obiska je bilo precej zasedeno, za vstop je bilo treba nekaj časa počakati. Ampak se je splačalo. Obe vrsti izbranih palačink sta bili zelo dobri. Ob morebitnem naslednjem obisku Amsterdama zagotovo pridem poskusit še kakšno palačinko.
NEMO – znanstveni center
To je nekakšna Hiša eksperimentov v obliki ladje, različne tematike pa so predstavljene v štirih nivojih. Prireditveni prostor v sprednjem spodnjem delu ladje pod pritličnim nivojem (dostopen le s prvega nivoja) je bil v času ogleda zaprt. Stvari so poleg razlage predstavljene na praktičen način, obiskovalci lahko vsako stvar preizkusijo sami. Znanost se tako približa ljudem na zanimiv, poljuden in zabaven način. Praktičnost predstavitve pomeni tudi lažje in hitrejše razumevanje in učenje. Veliko stvari je namenjeno tudi otrokom, ki se lahko fizikalnih zakonitosti tako učijo na zelo zabaven način, skozi igro. Zato znanstveni center NEMO obišče tudi veliko družin. Pri tematiki, kjer bi lahko bila postavljena spodnja starostna meja, takšnega opozorila ni bilo videti. V četrtem nivoju je zelo zanimiva tematika psihologije in delovanja možganov, na interaktivnih zaslonih lahko rešujemo različne psihološke teste, na istem nivoju pa so predstavljene tudi optične prevare in različne uganke. Pri toliko zanimivih stvareh nikoli ni dolgčas in ure minevajo kot bi mignil. V trgovini v pritličju pa najdemo številne spominke, knjige in igre, ki so v znamenju tematike centra, torej znanosti. Spodbujajo razmišljanje in vabijo k reševanju različnih nalog. Celotna predstavitev je tako zelo domiselna in daleč od suhoparnih učbenikov. Streha stavbe (5. nivo) je stopničasta razgledna terasa z restavracijo, na stopnišču najdemo tudi mizice z miselnimi izzivi in pripomočki za njihovo reševanje. Na delu stopnic, ki jim je odstranjena zgornja ploskev in izgledajo kot bazenčki, se pretaka voda kot potoček. Dostop na teraso je po stopnicah z zunanje strani ali z dvigalom z notranje. S terase je prav lep razgled na Amsterdam, ne sicer tako daleč kot s kakšnega višjega stolpa, ampak za uživancijo vsekakor dovolj. Obisk znanstvenega centra bo zanimiv za vse, ki si želijo znanost doživeti, ne samo brati o njej.
Body Worlds – telesni svetovi
To je izjemna podrobna predstavitev človeškega telesa, funkcij in delovanja posameznih organov, celoten projekt pa povezuje interaktivna predstavitev čustvenega fenomena sreče: raziskuje njeno definicijo, jo poskuša znanstveno razložiti, prikazati, kako vpliva na naše telo, um, zdravje ter kaj naj bi človek potreboval zanjo. Predstavljena so plastinirana trupla ljudi, ki so se za časa življenja prostovoljno odločili po smrti darovati svoje telo v znanstvene namene. Predstavitev se dogaja na šestih nivojih, v kleti pa je še dodatna tematika, a tu je za ogled postavljena spodnja starostna meja 16 let. Na koncu redne predstavitve v prvem nivoju (ogled se začne v šestem, do kamor se peljemo z dvigalom) je predstavljen tudi postopek plastinacije trupel. V celotni predstavitvi noben del telesa ni zakrit, vsa razstavljena trupla pa so brez kože, da so vidne strukture v telesu. Takšna predstavitev verjetno ne bi bila primerna za ljudi z občutljivim želodcem. Razstava pa je odprta tudi za otroke oziroma družine. Na nižje nivoje se spustimo po stopnicah. V nivoju 0 oziroma pritličju je tudi trgovina s knjigami in spominki na tematiko predstavitve.
V enem od nivojev so predstavljeni primeri družin iz različnih krajev sveta skupaj z zalogo hrane, s kakršno se prehranjujejo, in stroški. Vidi se povezava med količino in kvaliteto hrane, stroški zanjo in fizičnim izgledom družine. Tisti, ki kupujejo bolj industrijsko predelano, nezdravo hrano, imajo zaradi povišane telesne teže večje tveganje za zdravje, poleg tega pa tudi višje stroške za hrano. Tipičen primer je družina iz razvitega sveta. Tisti, ki se prehranjujejo z bolj doma pridelano hrano z več zelenjave, imajo poleg bolj zdravega načina življenja tudi manjše stroške s hrano. Takšen primer je na primer družina iz Azije. So pa tudi družine, pri katerih najdemo tako zdravo kot tudi nezdravo hrano. Družine srednjega razreda bi verjetno spadale v to skupino.
Razstava je prejela številne pozitivne ocene, med drugim tudi od spletne strani Trip Advisor in časopisa New York Times, pa tudi od številnih obiskovalcev in to več kot upravičeno.
Artis Zoo – živalski vrt
V osnovi živalski vrt, sicer pa več kot to, saj zlahka mine celoten dan, če bi si hoteli vse v miru pogledati, uživati na klopcah (otroci pa na igralih), se vmes tudi okrepčati in si ogledati tudi vse dokumentarce v 3D kinu. Ob prvem obisku leta 2013 je bil del, kjer sta zdaj Micropia in Artisplein, v gradnji. Za Micropio je treba vstopnico kupiti posebej, tam pa je predstavljen zanimiv svet mikrobov. Artisplein je odprt prostor, kjer se lahko usedemo, če smo utrujeni od večurne hoje po živalskem vrtu. Do sem je vstop prost oziroma velja vstopnica živalskega vrta. V Aquariumu je zanimivo videti različne vrste rib v akvariju nad steklenim tunelom, skozi katerega se sprehodimo. V Paviljonu metuljev lahko poleg tistih v zbirki vidimo tudi žive metulje, ki letajo naokrog. Vhod v prostor z njimi je zaščiten s plastičnimi trakovi. V Insectariumu pa so predstavljene različne vrste žuželk. Poleti se v živalskem vrtu lahko zadržimo dlje in si tudi po 19. uri, ko se vrata za obiskovalce zaprejo, ogledamo živali v zunanjem prostoru in odidemo skozi stranske izhode. To ni običajna praksa, a vsaj v Artisu je dovoljeno ostati nekje do 21. ure oziroma dokler je svetlo. Ogled znotraj stavb v Artisu pa je treba opraviti do 17. ure, potem se stavbe zaprejo in to žal ni več mogoče. Če pridemo v popoldanskem času, je dobro, da gremo najprej pogledat v stavbe in potem zunaj. Okviren načrt ogleda pride prav, da lahko pogledamo vse, saj je amsterdamski živalski vrt precej velik.
Amsterdam Museum
Tu je predstavljena zgodovina mesta od okrog leta 1000 do današnjega časa. Stavba muzeja stoji na ulici Kalverstraat, ki je znana kot nakupovalna ulica Amsterdama. V srednjem veku je bil v tej stavbi samostan sv. Lucijana, med leti 1578 in 1960 pa mestna sirotišnica. Mala sirotišnica je interaktivna predstavitev, ki približa čas sirotišnice današnjim otrokom od 4. do 12. leta starosti. Muzej je tu lociran od leta 1975. Ko hodimo iz sobe v sobo, imamo več točk s slušalkami in projekcijo na zaslonu, kjer lahko poslušamo razlago različnih tematik iz zgodovine mesta, tudi iz obdobja nacizma, iz katerega je najbolj znana asociacija v povezavi z Amsterdamom seveda Anne Frank in njen dnevnik. Poseben del je namenjen tudi nogometu in mestnemu nogometnemu klubu Ajaxu. Ocenjen čas same predstavitve Amsterdama v sedmih obdobjih je 45 minut. To je dokaj hitro za tako bogato zgodovino mesta, a dovolj, če nas zanimajo le pomembnejši podatki. To si ponavadi tudi lažje in hitreje zapomnimo. Muzej ponuja zanimiv vpogled v zgodovino Amsterdama skozi ekshibicijo Amsterdam DNA.
Rembrandthuis
Rembrandtova hiša (huis v prevodu pomeni hiša) je kraj, kjer je znani slikar živel in ustvarjal med letoma 1639 in 1658. Najprej nas zvočni posnetek na aparatu, ki si ga zastonj izposodimo na začetku ogleda, vodi v različne sobe, kjer je Rembrandt živel, sprejemal goste in hranil obsežno zbirko različnih artefaktov, ki jih je dobil z različnih koncev sveta. Menda je za slikarja nenavadno, da je bil tako navdušen zbiratelj toliko različnih predmetov. Ob ogledu začutimo duh tistega časa. Sobe so polne za sodobnega človeka nenavadnih predmetov, ki jih je uporabljal, na stenah pa so številne slike. Zato se pojavi občutek, kot da smo v bivalnem prostoru in galeriji hkrati. Potem se voden ogled s slušalkami konča, pot nadaljujemo sami. V zgornjih prostorih je večja soba, kjer zdaj prirejajo brezplačne demonstracije in delavnice v času ogleda. Na njih prikažejo, kako se delali barvo v Rembrandtovem času ter izdelavo in tisk jedkanic. Zgoraj je še več sob, kjer so razstavljene slike in risbe Rembrandta in drugih umetnikov, njegovih predhodnikov in sodobnikov. Le-ti so del začasnih ekshibicij v muzeju. Pod risbami je napisan naslov slike, kdo jo je ustvaril in kdaj, na kakšnem papirju je in s čim je narejena. V novem delu muzeja so tudi sodobna umetniška dela, ki spominjajo na Rembrandtova. Ogled je priporočljiv za vse, ki jih zanima življenje in delo enega najbolj znanih nizozemskih slikarjev.
Tropski muzej (Tropenmuseum)
V tem muzeju so predstavljene dežele iz tropskega pasu, prisotnost Nizozemcev v njih, zgodovina, življenje in predmeti iz teh dežel. Celotna predstavitev je ločena po območjih in nadstropjih oziroma nivojih. Iz spodnjega nivoja, kjer kupimo vstopnico in odložimo garderobo, lahko pa tudi vzamemo napravo za zvočno vodenje po muzeju, se po stopnicah (ali z dvigalom) povzpnemo na nivo 0, kjer se začne ogled. Tu najdemo tudi restavracijo, muzejsko trgovino in poseben prostor za otroke, kjer so vsebine predstavljene na zabaven način, primeren otrokom. Osrednji del tega nivoja je bil v času ogleda (konec oktobra 2014) zaprt zaradi priprave posebnega dela ekshibicije in se je dalo kolikor toliko videti noter le z roba prostora ali iz zgornjih nivojev. Stavba je namreč grajena tako, da so nivoji povezani s stopnicami in potekajo okrog osrednjega praznega prostora tako kot pri stavbah z notranjim dvoriščem. Na tem nivoju kot tudi enem od prostorov nivoja 2 gostijo začasne tematske razstave. Kot stalna razstava so na nivoju 1 predstavljena tri območja: nizozemska Vzhodna Indija (Indonezija), Nova Gvineja in Indija in sosednje dežele, na nivoju 2 pa zahodna Azija in severna Afrika, Latinska Amerika in Karibsko otočje ter Afrika. Glasbeno popotovanje po svetu lahko izkusimo v oddelku Svet glasbe prav tako na nivoju 2. Razni obredi so predstavljeni na interaktivnih zaslonih v obliki filmskih posnetkov, poleg tega imamo zraven tudi razlago. Videti je mogoče tudi makete hiš v različnih območjih tropskega pasu, skupaj s pogledom v notranjost. To je muzej, zanimiv za vse, ki imajo radi etnološke, kulturne in zgodovinske tematike, pa tudi za geografe, vsaj po duši, če že ne po izobrazbi.
Poezenboot – mačja ladja
Amsterdam je znan kot mačkam prijazno mesto in to je zavetišče zanje, ki se nahaja na zanje nenavadnem ambientu, to je na ladjici. S skrbjo zanje je veliko dela, zato imajo več kot 20 prostovoljcev. Vstopnine ni, sprejemajo pa prostovoljne prispevke in prodajajo spominke. Nekatere mačke so tam stalne prebivalke, druge, predvsem mlajše, pa tudi za oddajo. Tiste mačke, ki so namenjene oddaji, so v kletkah, da se ne bi preveč družile z drugimi mačkami. Menda to ni dobro. Zgoraj so tiste, ki so najmanj časa tu, s časom se selijo v nižje kletke. Tiste, ki prosto hodijo naokrog ali počivajo v košarah, namenjenih za to, so stalno tam. Nekatere se pustijo božati, druge so bolj boječe. Vsaka ima svoj značaj, nekatere so bolj igrive, druge manj. Vlada in mestne oblasti jih finančno žal ne podpirajo, zato so odvisni od donacij. Za zdaj jih na srečo imajo toliko, da lahko skrbijo za mačke na tej ladjici že vse od leta 1968. Od leta 1966 je gospa Henriette van Weelde (znana tudi kot Mačja gospa) najprej skrbela za zapuščene mucke v svoji hiši ob kanalu Herengracht, ker pa je bilo kmalu premalo prostora za vse, je kupila ladjico na kanalu. To je bil njen življenjski projekt, v svojem življenju je tako poskrbela za tisoče mačk. Preminila je leta 2005 v starosti 90 let. Danes njeno delo nadaljujejo predani prostovoljci. Kdor lahko, lahko pomaga tudi s finančno posvojitvijo katerega od tistih muckov, ki stalno prebivajo tam, v zameno pa dobi sliko in ga obveščajo o njem. Obisk je lepo doživetje za vse ljubitelje mačk.
Boom Chicago
To je teater stand up komedije, kjer so v zadnjem tednu oktobra predstavljali tri različne predstave stand up komedije in walkthrough show Haunted House, katerega tematika je seveda v znamenju noči čarovnic. Sicer pa imajo skozi leto različne tematske predstave in vsak teden tudi improvizacijske predstave, ki so bolj zabava za vse kot predstava. Teater ima zavidljivo statistiko, saj ga je v 20 letih obiskalo že milijon ljudi. Posebna ponudba teatra pa so tudi tečaji improvizacije, ki spodbujajo kreativnost in samozavest, in miselno-logični izziv pobega iz sobe in skozi čas oziroma rešitve dane misije. Pri tem vlogo dobijo tudi obiskovalci sami, saj aktivno sodelujejo. Napeta zgodba je postavljena v Amsterdam v čas 2. svetovne vojne, skupina 1-5 igralcev pa mora v 75 minutah s pomočjo najdenih namigov, kod in ugank izpolniti misijo. Pri tem se zbirajo točke (največ 20, a to dosežejo le najboljši). Vstopnice za reševanje dane misije niso poceni, a so kljub temu dostikrat razprodane in jih je treba rezervirati nekaj dni vnaprej. Kljub temu, da spada ta show pod Boom Chicago, se dogaja na drugi lokaciji, pol ure peš stran. Show se začne točno, zato se ne sme zamujati. Imajo pa tudi predstavo, kjer nastopajo igralci iz tujine. Lahko naročimo tudi večerjo in pijačo v baru ali bližnjih treh restavracijah. Boom Chicago teater v Amsterdamu je nekaj za vse ljubitelje takšnih in drugačnih predstav, zabave in razmišljanja.
Kattenkabinet – mačji kabinet
V Mačjem kabinetu je večina stvari enakih kot leta 2013, na novo dodane v letu 2014 pa so risbe mačk japonskega mojstra. Tri mačke so lani (2014) še vedno imeli v hiši, a jih ni bilo videti. Ob tokratnem obisku, v popoldanskem času, je bilo tudi precej več obiskovalcev. Leta 2013 sem bila v dopoldanskem času sama. V primerjavi z drugimi muzeji je ta majhen, ima le nekaj sob, ampak ambient v skoraj 350 let stari hiši je nekaj posebnega. V začetku leta 2015 so Kattenkabinet prenovili, imajo tudi novo spletno stran s spletno trgovino. Na njej si lahko virtualno ogledamo vse sobe Kattenkabineta in skoraj vse slike lahko tudi približamo in pridobimo podrobnejše informacije o njih. A 360° virtualni ogled kljub realističnemu prikazu ne more čisto nadomestiti pravega obiska Obisk je priporočljiv tako za ljubitelje mačk kot tudi za ljubitelje umetnosti.
Oude Kerk
Dobesedni prevod imena je stara cerkev. To je najstarejša stavba v Amsterdamu, cerkev pa stoji ravno v znani Rdeči četrti (Red Light District). Za cerkvijo so izložbe s prijateljicami noči. Blizu cerkve najdemo tudi otroški vrtec. Nekoč so otroke vprašali, če vedo, kaj počnejo tete v izložbah. In so prav prisrčno in samozavestno odgovorili, da seveda vedo, one prodajajo poljube. Nekoč so mornarji v cerkvi vnaprej dobivali nekakšne odpustke za tisto, kar so nameravali početi v Rdeči četrti. Dejavnost se je ohranila do danes in je tudi legalizirana.
Sprva je bila cerkev lesena kapela, ki so jo zgradili lokalni ribiči leta 1300, šest let pozneje je bila posvečena. Leseno strukturo so kasneje nadomestili s kamnito. V 15. stoletju je cerkev preživela dva velika mestna požara. Strop cerkve je lesen in obokan. Nekoč je bilo v cerkvi več kapel in 39 oltarjev. Leta 1566 so iz cerkve odstranili več umetnin z izgovorom, da čistijo cerkve vraževernih podob. To je imelo nacionalne razsežnosti, saj so to počeli tudi drugje. V cerkvi so štiri vrste orgel: velike (v zadnjem delu cerkve), korske (v stranskem delu cerkve), Puccinijeve in kabinetne. Zadnje dvoje so manjše in nameščene v manjših sobicah. Cerkev ima velika vitražna okna, v njej pa je tudi več kot 12.000 grobov in okrog 2.500 nagrobnih kamnov. Med najbolj slavnimi osebnostmi, pokopanimi tu, je tudi Rembrandtova žena Saskia. Ob njeni smrti sta bila poročena le osem let, saj je umrla zelo mlada, pri tridesetih. Obstajali sta dve vrsti grobov: cerkveni, ki so bili cenejši in družinski, ki so si jih lahko privoščili le bogatejši. Posmrtne ostanke so pokopavali v plasteh, vsak grob je imel štiri. Vsakih nekaj let so posmrtne ostanke premaknili globlje. V 18. stoletju so vse posmrtne ostanke umaknili iz cerkve in jih pokopali v kostnice pod cerkvenim stolpom in drugimi stavbami okrog cerkve. Sčasoma je nizozemska vlada prepovedala takšno prekopavanje posmrtnih ostankov v nižje plasti, a amsterdamski cerkveni predstavniki so se težko odpovedali prihodkom od cerkvenih pokopov. Zato so dokončno prepovedali pokope znotraj cerkve šele leta 1866. Danes je cerkev namenjena tako verskim kot tudi kulturnim aktivnostim, prostor pa je možno tudi najeti za razne predstavitve in sprejeme, celo večerje. Večkrat imajo tu tudi koncerte. Ob mojem obisku so pripravljali cerkev za nek dogodek, zato za ogled niso bili dostopni vsi tisti deli cerkve kot običajno. Vstopnina je bila zato znižana na 3 €. Ogled cerkve ni bil v prvotnem načrtu, a kljub temu jo je bilo zanimivo videti.
Cerkve v Amsterdamu so bile do leta 1578 večinoma katoliške, po tem letu pa so prevzeli protestantsko vero. Po tem letu so v Stari cerkvi (Oude Kerk) novi protestantski lastniki tudi prebarvali katoliške dekoracije s sivo barvo. Del teh so uspeli restavratorji obnoviti šele po letu 1945. V Amsterdamu najdemo še druge večje cerkve, za primer vzemimo naslednji dve: zraven Kraljeve palače na trgu Dam najdemo Nieuwe Kerk (Novo cerkev), ki se tako imenuje le zato, ker so jo zgradili kasneje kot Staro cerkev. V njej gostijo različne razstave, tokrat (oktober 2014) je to bila Magična Afrika. Pri muzeju Anne Frank pa stoji Westerkerk (Zahodna cerkev), verjetno zato, ker leži v zahodnem delu Kanalskega obroča. V njej je pokopan Rembrandt.
V Amsterdamu je toliko zanimivih stvari, da jih je za omejen čas, ki ga imamo za obisk, preveč, a izbira je takšna, da se za vsakogar najde kaj. Vredno pa ga je obiskati že samo zato, da občutimo njegovega duha, ki je res nekaj posebnega.
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 1. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 2. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 4. del
