Mlini na veter
Mlini na veter so zagotovo ena od prvih asociacij, ko pomislimo na Nizozemsko, kljub temu, da so prisotni tudi v drugih državah, na primer v Španiji, Nemčiji, Veliki Britaniji ali Skandinaviji, pa tudi drugod po svetu. Nekoč naj bi jih bilo na celotnem ozemlju Nizozemske okrog 10.000, danes pa še okrog 1000.
Mlini na veter v vasici Zaanse Schans na vzhodnem bregu reke Zaan (od leve proti desni: De Os, De Zoeker, Het Jonge Schaap, De Kat, De gekroonde Poelenburg)(foto: Simona Peterca)
Na splošno se mlini razlikujejo po namenu uporabe, velikosti, lokaciji postavitve (na tleh ali na strehi), materialu, iz katerega so izdelani (leseni ali zidani oziroma opečnati, tudi betonski), barvi in tipu. Le-ti so naslednji: grondzeiler je na tleh stoječ mlin z vetrnico, ki sega skoraj do tal (po tem je dobil ime – “talni jadralec”), stellingmolen je t.i. ploščadni mlin (okrogel ali večkotne oblike in prekrit s trstičjem, najpogosteje je šest- ali osemkotne oblike; spodnji del mlina je širši od zgornjega) z večkotno leseno ploščadjo na poševnih podpornih stebrih, katerih konci so uprti v mlin (oziroma v njegovo osnovo pod ploščadjo), ali ravnih, uprtih v streho ali tla, in vetrnico, segajočo skoraj do te ploščadi; wipmolen (mlin z votlim lesenim stebrom v notranjosti) je mlin piramidaste oblike, pri katerem je zgornji širši del z vetrnico postavljen na ožjo špico spodnjega dela, spodnji del je nekoliko večji od zgornjega, vetrnica pa prav tako sega skoraj do tal (ali do ploščadi, če stoji na strehi); beltmolen je mlin, ki je videti, kot bi stal na umetnem hribčku, a to je največkrat s travo poraslo obzidje z vrati, ki ima obliko hribčka, vetrnica pa sega skoraj do vrha obzidja; standerdmolen (mlin z masivnim lesenim stebrom v notranjosti) pa je mlin, pri katerem večji zgornji štirioglati del z vetrnico stoji na manjšem spodnjem večkotnem ali okroglem delu s streho.
Tip wipmolen je v bistvu kasnejša različica tipa standerdmolen. Grondzeiler, stellingmolen in beltmolen so višji, kompaktni mlini večkotne ali okrogle oblike. Ostala dva tipa sta sestavljena iz zgornjega in spodnjega dela. Obstaja še nekaj drugih tipov, a se na splošno pojavljajo bistveno manj kot našteti. Ploščadi so namenjene upravljanju z vetrnico, ker vetrnica ne sega do tal. V nekaterih regijah je lahko pogostejši en tip, v drugih pa drug. Molen v prevodu pomeni mlin, vsak od mlinov pa ima tudi svoje ime. V večjih mlinih tipa wipmolen je lahko živela manjštevilna družina, blizu mlina pa so pogosto imeli tudi hišico (morala je biti nizka, da ni preveč ovirala vetra, ki je seveda osnova za delovanje mlina), da jim je olajšala bivanje vsaj čez poletje. Kasneje, ko so začeli graditi večje mline, je bilo prostora za bivanje več, v takšnih mlinih pa so včasih živele družine s tudi po desetimi otroki in več. Pri tako številčni družini pa prostora ni bilo veliko. V spodnjem delu mlina so bivalni prostori, nad njimi shrambe, zgoraj pa mehanski elementi, ki omogočajo delovanje mlina. Prostora za bivanje je sicer več v ploščadnem mlinu, ki je namenjen industrijski rabi (na primer mletju koruze) kot v mlinu, ki črpa vodo (največkrat je to mlin tipa grondzeiler). Danes v manjšini mlinov še živijo ljudje, predvsem poklicni mlinarji. Črpanje vode in uravnavanje podtalnice je potrebno zato, ker polderji ležijo nižje od gladine morja in voda ne more naravno odtekati. Takšno funkcijo so imeli na primer mlini v Kinderdijku blizu Rotterdama, ki so tudi na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Tam stoji 19 mlinov (16 t.i. boezemskih, ki črpajo vodo iz nižjih shranjevalnih bazenov v višje in 3 polderski, od katerih dva črpata vodo iz polderja v nizki shranjevalni bazen, saj eden trenutno ne obratuje; nekoč je bilo polderskih mlinov več) in to je največja ohranjena skupina mlinov na enem mestu na Nizozemskem. T.i. boezem je eden takšnih shranjevalnih bazenov za vodo. Vsi mlini, razen enega, so tipa grondzeiler. Drugi mlini so bili (in so še) namenjeni bolj industrijski rabi, kot na primer mlini v Zaanse Schans. Danes so mlini v Kinderdijku namenjeni bolj turizmu, delujejo na prostovoljni bazi, funkcijo črpanja vode pa opravljajo električne črpalke. V nujnem primeru (če bi nasipi popustili ali če bi sodobni sistem upravljanja z vodo odpovedal in bi prišlo do poplavljanja) pa mlini lahko opravljajo polno funkcijo. V preteklosti se je sistem mlinov na veter izkazal za najbolj učinkovitega v boju proti poplavam. Ti mlini (razen enega) niso namenjeni obiskovalcem, videti jih je mogoče le od zunaj. 15 boezemskih mlinov ima tudi bivalno funkcijo, tisti, ki je namenjen obiskovalcem, pa ne. Od treh polderskih mlinov ima bivalno funkcijo le eden (tisti, ki trenutno ne obratuje). Boezemski mlini na območju Nederwaard so okrogli, na območju Overwaard osmerokotni, od treh polderskih mlinov sta dva osmerokotna, eden pa tipa wipmolen. Osmerokotni mlini so prekriti s trstičjem.
Izlet na podeželje
V času našega bivanja v Amsterdamu smo en dan namenili tudi obisku podeželja. Tri kulturne zanimivosti Nizozemske, ki smo si jih ogledali, so manj kot uro vožnje oddaljene od Amsterdama.
Zaanse Schans
Do vasice Zaanse Schans (leži severozahodno od glavnega mesta), smo se odpeljali z vlakom. Od postaje Koog-Zaandijk do vasice je približno 10 – 15 minut hoje. V Zaanse Schans se ukvarjajo z različnimi obrtmi in z rejo domačih živali. Sprehod po vasici daje občutek podeželske idile, tam pa je mogoče videti tudi izdelavo tradicionalnih nizozemskih lesenih cokel in sira, Zaanski muzej, ki prikazuje bogato kulturno in industrijsko preteklost regije ter muzeja cokel in ur. Za sladkosnede pa sta zanimivi tudi tovarna čokolade in piškotov ter restavracija, kjer so v ponudbi tudi tradicionalne nizozemske palačinke s premerom približno v velikosti male pice. Ljudje v vasici živijo stalno in so vajeni množice turistov. Nekoč je bila v regiji Zaan zelo uspešna panoga tudi ladjedelništvo, le-tega je na skrivaj tu preučeval tudi ruski car Peter Veliki.
Podeželska idila v vasici Zaanse Schans (foto: Simona Peterca)
Zaanse Schans – hiše s posebnim pročeljem (foto: Simona Peterca)
Skozi vasico Zaanse Schans (foto: Simona Peterca)
Zaanse Schans – na poti proti mlinom na veter na vzhodnem bregu reke Zaan (v ozadju mlin De gekroonde Poelenburg)(foto: Simona Peterca)
Blizu Zaanse Schans je tudi tovarna, v kateri predelujejo kakav, zato je bilo na poti proti vasici čutiti poseben vonj v zraku. Nizozemska je znana tudi po čokoladi. S posebnim postopkom pa kakavu omilijo grenkobo, zato je okus boljši, obdelani kakav pa nima več toliko za zdravje pomembnih antioksidantov flavanolov, ki koristijo srčno-žilnemu sistemu in tudi znižujejo krvni tlak. Naravni kakav vsebuje večje količine teh antioksidantov.
V Koog aan de Zaan blizu železniške postaje Koog-Zaandijk se na ulici z imenom Museumlaan nahaja Društvo Zaanških mlinov (Vereniging De Zaansche Molen), ki je v bližini na isti ulici leta 1928 (tri leta po lastni ustanovitvi) ustanovilo Muzej mlinov.
Od nekdaj več kot 600 mlinov v regiji Zaan (Zaanstreek) jih ob reki Zaan stoji še 10 (eden je brez vetrnice), v okolici pa še nekaj, vendar smo si ogledali le 9 mlinov ob reki (enega ob zahodnem in osem ob vzhodnem bregu). Večino si je možno ogledati od znotraj. Nekateri so bili obnovljeni, nekatere pa so sem premaknili od drugod. Večino so zgradili v obdobju med 16. in 19. stoletjem. Nekaj mlinov je še delujočih (ob reki Zaan 8), vsak ima določeno funkcijo, uporabljajo pa se za mletje različnih semen in zrnja, luščenje riža in ječmena ter tudi za pridobivanje olja, moke, začimb in barvil ter žaganje lesa pa tudi izdelavo papirja.
Mlini na veter na vzhodnem bregu reke Zaan (od desne proti levi: De gekroonde Poelenburg, De Kat, De Zoeker, Het Jonge Schaap)(foto: Simona Peterca)
Prvi mlin, mimo katerega smo šli, stoji na zahodnem bregu reke Zaan in ima najbolj nenavadno ime od vseh, ki smo jih videli – De Bleeke Dood (“Bleda smrt)”. Na tablici na spodnjem delu mlina pod ploščadjo je tudi upodobljen okostnjak s koso. Ime ima simbolični pomen, saj se je mestece Zaandijk (na nasprotnem bregu od vasice Zaanse Schans) od sredine 17. stoletja do začetka 20. stoletja “nahajalo med življenjem in smrtjo”, kajti na severu je stal mlin z imenom Het Leven (“Življenje”), na jugu pa De Bleeke Dood. Je ploščadni mlin (najstarejši te vrste med danes obstoječimi na Nizozemskem) osmerokotne oblike in sive barve, stoji pa na strehi, s poševnimi podpornimi stebri ploščadi uprtimi v leseno osnovo, ki je obita z zeleno obarvanimi deskami. Telo in pokrov sta prekrita s trstičjem, uporabljali pa so ga za mletje koruze. Mlin De Ooievaar (“Štorklja”) mu stoji skoraj nasproti na vzhodnem bregu reke Zaan. Do njega nismo šli, videli smo ga z mostu na poti proti Zaanse Schans. Je enakega tipa kot De Bleeke Dood, osnova je lesena, vendar ni obita z deskami, podporni stebri ploščadi pa so uprti v tla. Je edini obstoječi mlin te vrste, ki ne stoji na strehi skednja, ampak je le-ta zgrajen zraven. Ta mlin uporabljajo za proizvodnjo olja.
Mlini na vzhodnem bregu reke (severno od mostu, prek katerega smo prišli v Zaanse Schans; mlin De Ooievaar leži južno od njega), ki si po vrsti sledijo od juga proti severu, so naslednji: De Huisman (“Hišni mož”) je ploščadni mlin osmerokotne oblike in zelene barve, prekrit z lesom, ima leseno osnovo, stoji na strehi skednja, melje pa začimbe. Pokrov je prekrit z lesom in zelene barve; De gekroonde Poelenburg (“kronani Poelenburg” – ime je dobil po nekdanjem delnem lastniku mlina) je štirikoten mlin zelene barve tipa paltrokmolen, prekrit z lesom, stoji na tleh, njegova značilnost pa je, da se proti vetru obrača celoten mlin, ne samo zgornji del z vetrnico. Spodaj je odprt s treh strani (razen na sprednji strani, kjer je vetrnica), spodnji del je tudi širši, uporabljajo pa ga za žaganje lesa. Pokrov je prekrit z deskami. Takšen tip mlina se vedno uporablja za to funkcijo; De Kat (“Maček”) je osemkotni ploščadni mlin sive barve, telo in pokrov sta prekrita s trstičjem, osnova je lesena, stoji na strehi skednja in ima navpične podporne stebre, ki so uprti v streho. Je edini še delujoči mlin za proizvodnjo barvil na svetu. Na drogu male vetrnice na drugem koncu strehe je tablica s podobo mačka; De Zoeker (“Iskalec”) je prav takšnega tipa in videza kot De Kat, le da so podporni stebri ploščadi uprti v tla.
Zaanse Schans – mlin na veter De Zoeker (foto: Simona Peterca)
Tudi tega uporabljajo za proizvodnjo olja. Je pa edini takšen mlin na svetu, kjer se s tem ukvarjajo profesionalno. Notranjost mlina so večkrat predelali, zato je postal hitrejši in učinkovitejši od drugih tovrstnih mlinov; Het Jonge Schaap (“Mlada ovca” ali “Ovčica”) je novejša replika nekdanjega mlina (a v največji meri zgrajen po metodah gradnje iz 17. stoletja), enakega tipa kot prejšnja dva, s stebri ploščadi uprtimi v streho skednja. Je šestkotne oblike, telo in pokrov sta prekrita s trstičjem, uporabljajo pa ga za žaganje lesa. Na Nizozemskem je le še osem šestkotnih mlinov, ta pa je edini med njimi, ki opravlja takšno funkcijo; De Os (“Vol”) je enakega tipa, osmerokotne oblike, spodnji del je lesen, stoji pa prav tako na strehi skednja. Več delov je bilo odstranjenih, tudi vetrnica in ploščad. V preteklosti so ga predelali in je namesto na veter nekaj časa deloval s pomočjo dizelskega motorja. Uporabljali so ga za proizvodnjo olja; Het Klaverblad (“Deteljica”) je mlin tipa wipmolen in stoji na strehi, podporni stebri so uprti vanjo. Spodnji in zgornji del sta prekrita z lesom, pokrov z deskami. Zgornji del je zelen, spodnji rjav, na tablici pod streho pa je upodobljena štiriperesna deteljica in ime mlina. Uporabljajo ga za žaganje desk; De Bonte Hen (“Pisana kokoš” ali “Pegasta kokoš”) je osemkotni ploščadni mlin sive barve, telo in pokrov sta prekrita s trstičjem, stoji na strehi skednja, podporni stebri ploščadi pa so uprti v tla. Je zadnji v vrsti mlinov ob reki, tudi tega pa uporabljajo za proizvodnjo olja. V vasici je edini, ki še ima kleti za olje.
Od 10 mlinov ob reki Zaan je večina ploščadnih (8), osmerokotne oblike (7), prekritih s trstičjem (8), stojijo na strehi (8), najpogostejši funkciji pa sta proizvodnja olja (3) in žaganje lesa oziroma desk (3).
|
IME MLINA |
VIŠINA (od ploščadi) | POT ENEGA OBRATA VETRNICE |
| De Bleeke Dood | 9,10 m | 22,60 m |
| De Ooievaar | 5,10 m | 21,80 m |
| De Huisman | 7,40 m | 11,40 m |
| De gekroonde Poelenburg | 3 m | 20,30 m |
| De Kat | 7,10 m | 21,76 m |
| De Zoeker | 4,30 m | 22,50 m |
| Het Jonge Schaap | 5,50 m |
20,68 m |
| De Os | ni podatka | 22,50 m |
| Het Klaverblad | 4,60 m | 8,15 m |
| De Bonte Hen | 5 m | 23,05 m |
Podatki o višini in poti enega obrata vetrnice mlinov na veter ob reki Zaan (vir: Nederlandse Molendatabase, 2014)
Volendam
Po ogledu vasice Zaanse Schans smo se vrnili nazaj na glavno postajo v Amsterdamu in se z avtobusom odpeljali do stare ribiške vasice Volendam. Direktne povezave javnega prevoza med Zaanse Schans in Volendamom namreč ni. Volendam leži ob obali jezera Marken. Tu je zagotovo zanimivo za ljubitelje obmorske idile (kljub temu, da je tu jezero, je dovolj veliko, da dobimo vtis morja), nam pa so v spominu ostale tudi odlične palačinke, pri katerih je bila izbira nadevov res pestra. Ob obali in ulicah blizu obale oziroma pristanišča so stojnice s prigrizki, trgovine s spominki in manjše restavracije. Tam je tudi muzej, v katerega sicer nismo šli, a zagotovo bi izvedeli še kaj zanimivega o Volendamu. Ponekod ženske (večinoma starejše) še vedno nosijo tradicionalna oblačila za vsakodnevna opravila, ne samo za turistične namene ali praznike in posebne dogodke. Vasica, ki se je skozi čas razvila v manjše mesto, je znana tudi po glasbi in lovu na jegulje, ima pa tudi svoj nogometni klub. Mesto so v preteklosti zaradi avtentičnosti obiskovali tudi številni umetniki in slikarji, med njimi Pablo Picasso in Pierre-Auguste Renoir.
Ribiška vasica Volendam (foto: Simona Peterca)
Skozi Volendam proti jezeru Marken (foto: Simona Peterca)
Barke v Volendamu (foto: Simona Peterca)
Volendam – sprehajalna pot ob obali jezera Marken (foto: Simona Peterca)
Z ladjico pa se lahko peljemo tudi na bližnji otok Marken, ki je povezan s kopnim preko ceste na nasipu. Žal nismo imeli časa, da bi obiskali otok, je pa znan po tradicionalnih lesenih hišah, tradicionalnih oblačilih in svetilniku. Po tem otoku je jezero Marken dobilo tudi ime.
Edam
Do mesteca Edam, ki leži severno oziroma severozahodno od Volendama, smo odšli kar peš, saj sta zelo blizu. Mestece je znano predvsem po siru, nekoč pa so se tudi tu ukvarjali tudi z ladjedelništvom. Zanimiva sta tudi velika cerkev sv. Nicolaasa, zgrajena v gotskem stilu, in most Kwakel, eden redkih preostalih dvižnih mostov. Prav tako kot drugod tudi tu najdemo muzej, na trgu Dam, kjer je tudi mestna hiša. V njej še vedno opravljajo poročne obrede. Posebnost muzeja je “plavajoča” klet, ki se premika oziroma “plava” na podtalnici. V Amsterdamu je trg z enakim imenom, na njem pa je kraljeva palača.
Pogled na vodni kanal v mestecu Edam (foto: Simona Peterca)
Skozi Edam proti mestni hiši (foto: Simona Peterca)
Mestna hiša v Edamu na trgu Dam (foto: Simona Peterca)
Nekajdnevno bivanje v Amsterdamu, mestu vodnih kanalov, muzejev in mostov, in tudi kakšen izlet izven mesta na podeželje, kjer lahko spoznamo tradicijo in dobimo vpogled v bogato kulturo in zgodovino Nizozemske, je vsekakor zanimiva izkušnja, ki človeka ne pusti ravnodušnega. Nizozemska in Amsterdam imata zagotovo poseben čar, ki se ga splača občutiti v živo.
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 1. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 3. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 4. del
