Enodnevni izlet v Kinderdijk in Rotterdam
En dan (bil je torek) tedenskega bivanja v Amsterdamu je bil rezerviran za ogled Kinderdijka in Rotterdama. Vstajanje ob 5h zjutraj, zajtrk, sprehod do Amsterdam Centraal (cca. 35 minut) in vlak nekaj po 7. uri zjutraj. Vrnitev v Amsterdam nekje okrog 23h. Lep, poučen in zabaven izlet z nekaj peripetijami, ki pa so bile na koncu pozabljene.
S kolegom sva si ogledala mline na veter v Kinderdijku in nekaj znamenitosti Rotterdama. Sami mlini so bili podrobneje opisani že v drugem delu članka, zato bo tu dodano le nekaj vtisov in zanimivosti o Kinderdijku ter nekaj slik. Rotterdam bo predstavljen malce podrobneje.
Še en primer nizozemskega podeželja in UNESCO-va svetovna dediščina
Za pot od Amsterdama do Kinderdijka je več variant. Pri varianti prek Rotterdama gre vlak s postaje Amsterdam Centraal na glavno postajo v Rotterdamu, Rotterdam Centraal. Tam prestopimo na vlak do postaje Rotterdam Lombardijen in tam na avtobus v smeri Utrechta. Izstopimo na avtobusni postaji Molenkade v Kinderdijku. Pri varianti prek Utrechta, ki je pomembno prometno vozlišče in univerzitetno središče, gre vlak s postaje Amsterdam Centraal in do postaje Utrecht Centraal potrebuje kakšnih 30 minut. Nato je treba najti pravi izhod iz Utrecht Centraal, saj je ta postaja precej večja kot običajno, ker ima znotraj polno trgovin. Znotraj stavbe se je malo težje znajti kot na primer na postajah Amsterdam Centraal, Rotterdam Centraal ali Den Haag Centraal. Na obeh straneh stavbe je avtobusna postaja. Treba je stopiti na bus številka 90, smer Rotterdam. Pot do Kinderdijka traja skoraj uro in pol, saj so na poti številne postaje. Avtobusna postaja Molenkade je zelo blizu vhoda na pot proti mlinom na veter.
Kinderdijk je vasica, ki leži ob dveh vodnih tokovih, Noord in Lek. Prav tu se stekata v reko Nieuwe Maas, na kateri je tudi rotterdamsko pristanišče, največje v Evropi. Vasica je znana po mlinih na veter, ki so na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. Leži približno 14 km jugovzhodno od Rotterdama. Ime pomeni Otroški nasip (ali Dojenčkov nasip), izhaja pa iz zgodbe o mačku in zibki, ki so ju rešili iz vode v veliki poplavi leta 1421, ki je potopila velik del Nizozemske. Ko so zibko z mačkom vred potegnili iz kanala ob nasipu, so pod odejicami našli še punčko, za katero je potem skrbela neka družina iz teh krajev. Muc je ohranjal zibko suho s premikanjem z ene strani zibke na drugo in postal lokalni junak. Zaradi te zgodbe naj bi bile vse mačke v bližini mlinov zaščitene kot njegovi/njeni potomci/ke, živijo pa v zavetišču Kattenmand v naselju Nieuw-Lekkerland nedaleč od mlinov v Kinderdijku. Prav tako kot Kinderdijk in še 20 drugih krajev to naselje spada v občino Molenwaard v provinci Južna Holandija, ki je ena od 12 nizozemskih provinc. 16 mlinov na veter v Kinderdijku se nahaja v polderjih Nederwaard in Overwaard, 2 v polderju Nieuw-Lekkerland in eden (edini wipmolen izmed 19 mlinov) v sosednji občini Alblasserdam, ob vodnem kanalu blizu meje občin. Za obiskovalce je odprt le eden, ostale lahko vidimo le od zunaj, če se sprehodimo ali peljemo s kolesom po poti ob vodnem kanalu.
V dopoldanskem času tistega dne, ko sva s kolegom prispela, je bilo na žalost megleno, zato so se sprva mlini zelo slabo videli. Ko se je megla malo dvignila, pa je bilo bolje. Veliki mlini so v lepem vremenu zagotovo videti še bolj veličastni. Napovedanega sončnega vremena pa še vedno ni bilo. Oziroma je bil nad meglo. Zaradi megle je bilo vlažno in naju je kar malo zeblo, pihal je tudi rahel veter. Bilo je v zadnjem tednu redne sezone, zato je bilo tudi ljudi precej manj kot ponavadi.
Zanimiva anekdota se nama je zgodila, ko sva v istem dnevu večkrat srečala slovensko družino v dveh različnih krajih. Prvič pri edinem mlinu na veter za ogled od znotraj v Kinderdijku, kjer se za dostop do njega in vanj plača vstopnina, a midva sva si ga ogledala bolj od daleč. Takrat te družine jaz nisem videla, ker je mojo pozornost pritegnil muc (ne morem se upreti crkljanju, če se muc pusti), kolega pa se je spomnil, da je očeta videl že tam. Drugič, na sprehodu po potki mimo mlinov, se mimo naju pripelje kolesar v svetlo oranžnem flisu in reče nekaj podobnega kot “Živjo”. Nisva bila sicer čisto prepričana, a obema se je zdelo, da je rekel tako. Odpeljal se je naprej, v nasprotno smer od najine, se kmalu ustavil, z nekom spregovoril nekaj besed in se obrnil nazaj proti nama. Ko se je ustavil pri nama, ga je kolega takoj vprašal, ali je iz Slovenije. In je rekel, da ja, da sta z ženo prišla obiskat sina, ki študira v Maastrichtu in so šli na izlet s kolesi. Preden se je oče pripeljal do naju, sva videla tudi sina na kolesu, ki se je peljal mimo naju, a še nisva vedela, da je on. Po naglasu se mi je zdelo, da je mogoče s Štajerske, lahko pa je bil tudi Korošec, ker sva s kolegom kasneje pri vhodu na pot proti mlinom videla parkiran avto s slovenjegraško registracijo. Potem sva šla midva po poti naprej od mlinov in se čez nekaj časa obrnila nazaj. Ugotovila sva, da naju je oče moral slišati govoriti tam pri mlinu, ker naju je potem pozdravil. Nato sva se ustavila še v centru za obiskovalce blizu vhoda na pot proti mlinom, kjer si je mogoče ogledati tudi film o Kinderdijku in mlinih, v prostoru pred dvorano pa je trgovina s spominki. In vidiva družino (tretjič), ki je ravno prišla s predvajanja filma. Spet se pozdravimo. Zdaj sva videla še mamo. Oni so odšli, midva pa sva še malo ostala, si pogledala spominke in zemljevid Nizozemske, ki je bil na steni ter se malo pogrela v toplem prostoru.
Netipično nizozemsko mesto in največje evropsko pristanišče
Nato sva se počasi odpravila proti avtobusu za Rotterdam. Mesto prav tako kot Kinderdijk spada v provinco Južna Holandija. Rotterdam (občina) ima nekaj več kot 623.000 prebivalcev (podatek za leto 2015), mestna regija nekaj več kot milijon, metropolitanska regija pa skoraj 1,2 milijona (podatka za leto 2014). V etnični sestavi mesta (občine) je le nekaj več kot polovica Nizozemcev, ostali so drugih narodnosti, največ je Surinamcev, Turkov in Maročanov. Gostota poselitve v občini Rotterdam je visoka, skoraj 3.000 prebivalcev/km2. Rotterdam pomeni “jez ob Rotti”. Rotta (zdaj Rotte) je vodni tok, ob katerem so v 13. stol. zgradili jez, ob njem pa so se naselili prvi prebivalci. Rotte ne teče več direktno v reko Nieuwe Maas, ki zdaj deli mesto v severni in južni del. Ob gradnji druge linije podzemne železnice v začetku osemdesetih let so jo preusmerili skozi podzemni kanal in nato v Nieuwe Maas.
Po približno 40 minutah vožnje prispeva na postajo Rotterdam Lombardijen in se sprehodiva do železniške postaje, ki je čisto blizu. Ugotoviva, da je to tako majhna postaja, da nikjer ni okenca za prodajo kart oziroma vozovnic. Samo avtomat, ki pa ob prvem poskusu ni pokazal možnosti za plačilo z gotovino. Chip kartice nisva imela. Šla sva pogledat malo naprej, če morda kaj najdeva, ko pa sva prišla nazaj do avtomata, je nekdo pred nama prav tako vzel vozovnico in tokrat sva videla tudi možnost za plačilo z gotovino, tako da je uspelo. Do postaje Rotterdam Centraal sva potrebovala 9 minut z vlakom. Peš bi zagotovo potrebovala kakšno uro, bila sva brez zemljevida Rotterdama, poleg tega pa nisva hotela izgubljati časa, saj sva bila že pošteno lačna, namen pa sva imela videti še nekaj znamenitosti Rotterdama. S postaje sva se v rahlem vetru, ki je bil neprijetno hladen, najprej odpravila proti kockastim hišam (kijk kubus je edina takšna hiša, ki je odprta za ogled) in spotoma iskala kakšno primerno restavracijo. Vseh hiš je 51, od tega je 38 naseljenih že od leta 1984. Kupljene so bile že pred zgraditvijo. Ostale so namenjene šolski dejavnosti, komercialnim namenom ali zabavi. Restavracijo sva našla prav blizu kockastih hiš, bila je italijanska. Odločila sva se najprej pogledati notranjost kijk kubus-a, ker je ogled mogoč le do 17. ure. Bilo je prav fascinantno videti to vrsto gradnje. Stopnice so, kot je običajno za nizozemske hiše, zelo strme. In stanovanju v takšni hiši prav nič ne manjka, verjetno pa ni prav poceni. Ko sva bila notri, sva opazila, da se je medtem pokazalo sonce.
Ko sva stopila ven in se odpravila v tisto italijansko restavracijo, je bila tudi zunanja temperatura bistveno bolj prijetna kot zjutraj v Kinderdijku. Že na poti s postaje Rotterdam Centraal sva opazila, da se fizionomija Rotterdama razlikuje od tipične nizozemske arhitekture. Nekaj malega se je v nekaterih delih mesta še najde, sicer pa je Rotterdam (še posebno center mesta) zgrajen v modernem stilu, s stavbami nenavadnih oblik. Razlog za drugačnost je v tem, da je bil Rotterdam v drugi svetovni vojni bombardiran in so mesto na novo zgradili v modernem slogu. Podobno so hoteli narediti v Amsterdamu po drugi svetovni vojni, ko se je pojavil predlog, da bi mesto zrušili in ga zgradili na novo v modernem stilu, a so se prebivalci temu na srečo uprli. Danes je Kanalski obroč v Amsterdamu, ki leži v provinci Severna Holandija, na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine.
Iz restavracije sva šla do reke Nieuwe Maas. Severni in južni del Rotterdama sta povezana z mostovi in tuneli. Ob reki sva šla do znamenitega mostu Erasmusbrug (brug pomeni most), ki ga imenujejo tudi De Zwaan (the Swan – Labod). Ta most je poseben zato, ker je vpet le na eni strani in stoji v bistvu na principu ravnotežja. Dolg je 800 metrov. Steber, na katerega so vpeti podporni drogovi, je visok 139 metrov, bel in spominja na stilizirano obliko laboda, zato je verjetno tudi dobil takšno ime. Onkraj reke je bilo videti tudi nekaj značilne nizozemske arhitekture (ozke stavbe in belo obrobljena okna). To so predvsem stanovanjske stavbe, nahajajo pa se na otoku Noordereiland (v prevodu je to Severni otok). Tu najdemo tudi veliko umetnikov. Levi (vzhodni) del stavb na otoku je modernejši, desni (zahodni) pa je še originalen, ker med bombardiranjem Rotterdama na srečo ni bil uničen. Na sploh je malo ohranjene predvojne arhitekture, center je bil med najbolj uničenimi deli mesta. Na otok s severne strani Rotterdama vodi Willemov most (Willemsbrug), z južne pa dva mostova, Kraljičin (Koninginnebrug) in Koningshavenbrug – most Kraljeve luke. Slednji je dvižni most, kar nakazuje tudi njegovo pogovorno ime De Hef. Ta most je bil nekoč železniški, po njem je potekala povezava med Rotterdamom in mestom Breda, po izgradnji železniškega tunela pod reko pa so ga ohranili kot spomenik. Sam otok je premičen, nekakšna ladja, ki lahko odpluje skupaj z vsemi stavbami in prebivalci. Od Erasmusovega mostu (ki vodi čez reko Nieuwe Maas zahodno od Noordereilanda) naprej sva hodila ob eni od večjih cest, v smeri proti razglednemu stolpu Euromast. Njegovo ime bi v prevodu pomenilo evropski jambor (sprva se je imenoval Eurotower-evropski stolp). Pridevnik evropski so uporabili, ker je Rotterdam v središču območja evropskega trga. S 185 metri višine je Euromast med manjšimi na svetu. In takrat sva četrtič srečala tisto slovensko družino iz Kinderdijka. S kolesi so se peljali mimo naju v nasprotno smer. To srečanje je bilo najbolj nenavadno, saj se nismo nič zmenili, da se kje srečamo, niti nisva vedela, da bodo tudi oni obiskali Rotterdam.
Na poti do razglednega stolpa se je že začelo večeriti. Ko sva prispela, sva se z dvigalom odpeljala do prve razgledne ploščadi. Tam (na 100 m višine) je tudi restavracija, ki, kot je običajno za takšne ambiente, ni prav poceni. V ponudbi sta tudi dva luksuzna apartmaja z razgledom na Rotterdam. Kdor se ne boji višine in/ali hitrosti in kogar ne moti cena nekaj več kot 50 € za posamezno adrenalinsko doživetje, lahko izbere spust po vrvi ali drsenje po vrvi, ki sta prav tako v ponudbi. Slednje se dogaja s hitrostjo 100 km/h. V kulinarični ponudbi je vse od zajtrka, sladkih in slanih prigrizkov s čajem do 5-hodnih jedilnikov in izbire posebnih jedilnikov za kosilo in večerjo. Spodaj v pritličju imajo tudi igralni kotiček za otroke. Stolp ima tri razgledne ploščadi, povezane s stopnicami. Je najvišja stavba v Rotterdamu in tudi najvišji stolp, ki je odprt za javnost, na Nizozemskem. Zgrajen je bil leta 1960, za obeležitev Floriade, mednarodne razstave rož in vrtov. Sprva je bil visok 101 m, leta 1970 so ga dogradili do današnje višine. Na višini razglednih ploščadi je precej vetrovno in tudi ohladilo se je, saj se je medtem tudi že skoraj znočilo. Z dvigalom, ki se imenuje Euroscoop, se je mogoče dvigniti pod vrh. To dvigalo je zgrajeno okrog osi oziroma špice stolpa. Počasi se vrti okrog špice stolpa in se hkrati dviguje proti vrhu. Je okroglo, zunanje stene so prozorne, da omogočajo razgled na Rotterdam. Notri se sedi, poleg tega pa je tudi prijetno toplo, saj je ogrevano. Med dvigovanjem se predvaja zvočni posnetek razlage o mestu v nizozemščini in angleščini. Nočni razgled na Rotterdam je prav fascinanten. Potem sva bila še nekaj časa na razglednih ploščadih in iskala zatišje pred vetrom. Nato sva šla še na pijačo v enega od barov na poti proti postaji Rotterdam Centraal. Z vlakom vrste intercity direct, ki na poti do Amsterdama ustavi le na postaji letališča Schiphol, je do postaje Amsterdam Centraal približno 40 minut.
Po Nizozemski se najbolj splača potovati z vlakom s skupinsko dnevno povratno karto za 4 do 10 oseb, vendar jo lahko naroči le oseba z nizozemskim računom prek spleta. Torej je treba poznati koga, ki živi tam in vnaprej splanirati dan potovanja, saj karta velja le na izbrani dan. Če ni dovolj ljudi, se lahko interesente, ki potujejo v isto smer (skupno destinacijo in imena je treba vpisati, ker vsak kupec te karte dobi svojo karto), najde prek facebook strani. Za manj kot 4 osebe se nakup karte skoraj ne splača, čeprav se to da. Cena je enotna in se razdeli med toliko potnikov, kolikor jih potuje proti izbrani destinaciji. Pri tem je pomembno, da lahko izstopimo tudi prej, le da je izstopna postaja na poti proti skupni destinaciji.
Poleg Amsterdama sta tudi Kinderdijk in Rotterdam zanimivi destinaciji, ki sta vredni ogleda. Za Kinderdijk je dovolj en dan za ogled, morda dva, če se odločimo še za daljšo kolesarsko turo po okolici. V sezoni si je tam možno izposoditi kolesa. Rotterdam pa se splača obiskati za več dni, da ga lahko bolje spoznamo. Rotterdam je zelo drugačen od Amsterdama, a zato nič manj zanimiv. Če lahko v poldnevnem obisku naredi takšen vtis, potem bi nekajdnevno raziskovanje mesta zagotovo pomenilo nepozabno izkušnjo. Kljub temu, da se na pogled razlikuje od tipične nizozemske arhitekture, ga preveva močan nizozemski duh. In tega je treba enostavno doživeti, saj ga je težko opisati.
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 1. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 2. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 3. del
