Za uvod nekaj splošnih značilnosti in zanimivosti
Nizozemska je država na zahodu našega kontinenta z okrog 16 milijoni prebivalcev in je, kot pove že ime, nizka dežela z obsežnimi zelenimi površinami, vodnimi jarki in polji med mesti. To je razumljivo, saj se med drugim ukvarjajo tudi z intenzivnim kmetijstvom. Takšen je bil tudi prvi vtis s pogledom od zgoraj, torej iz letala med pristajanjem. Glede razgibanosti površja je pravo nasprotje Slovenije, a zato nič manj zanimiva. Splošno znane zanimivosti so mlini na veter, tulipani, vodni kanali, polderji (obsežne kmetijske površine, ležeče nižje od morske gladine), izdelava tradicionalnih lesenih cokel in sira, številni muzeji in zanimiva arhitektura. Nekaj od tega smo si med petdnevnim obiskom Nizozemske in predvsem Amsterdama ogledali tudi mi.
Lega in kratek oris območja
Amsterdam, prestolnica Nizozemske, ki jo zaradi vodnih kanalov imenujejo tudi Severne Benetke, je zanimivo mesto z okrog 800.000 prebivalci (v urbani regiji jih je okrog 1,4 milijona). Leži ob večjem kanalu, katerega del je tudi pristanišče, ki spada med največja pristanišča v Evropi, vzhodni del mesta pa leži ob jezeru IJ (dvoglasnik, značilen za nizozemščino in tudi nekatera narečja; izgovarja se ei). Od jezera poteka kanal proti zahodu oziroma severozahodu in doseže zahodno obalo države ob Severnem morju. Nekoč je bilo jezero IJ del nekdanjega Južnega morja (Zuiderzee), ki je proti Amsterdamu segalo v obliki zaliva Severnega morja. Preko zaliva so na nasipu zgradili dve cesti, ki sta nekdanje morje spremenili v dve sladkovodni jezeri v sredini in na jugu ter morje na severu. Do izgradnje prvega nasipa leta 1932 so imeli velike težave s poplavami. Ena cesta ločuje jezeri Marken (Markermeer; južni del le-tega je postalo jezero IJ) in IJssel (IJsselmeer), druga (ta je bila sicer zgrajena prva) pa jezero IJssel in Vatensko morje (Waddenzee), ki na severu sega do Frizijskih otokov (zahodni so nizozemski, vzhodni pripadajo Nemčiji, severni pa Danski). To območje je znano po svoji biodiverziteti in zato tudi zaščiteno, upravljanje pa poteka po dogovoru med vsemi tremi državami. Celotno območje nekdanjega Južnega morja je plitko, saj doseže globino le nekaj metrov.
Amsterdam – pogled z ladjice na vzhodni del velikega kanala, del katerega je tudi pristanišče (foto: Simona Peterca)
Pomembna vloga športa na državni in svetovni ravni
Priljubljen šport na Nizozemskem je hitrostno drsanje. V tem športu je Nizozemska med najuspešnejšimi državami po številu osvojenih odličij. Na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju so jih osvojili največ (23). Kadar je pozimi dovolj mraz, da kanali zamrznejo, je običajno na njih veliko rekreativnih drsalcev. V posebej ugodnih razmerah, ko debelina ledu doseže vsaj 15 cm, pa v Friziji (provinci na severu) izvedejo tudi množično rekreativno tekmo (čeprav sodelujejo tudi profesionalni drsalci), ki poteka po kanalih, rekah in jezerih. Led mora ustrezati minimalni debelini na celotni progi, da se tekma izvede. Pri pripravi proge z veseljem sodeluje veliko prostovoljcev. Skupna dolžina zaledenele proge doseže skoraj 200 km, tekmo izvedejo v času od 5.30 zjutraj (štart) do polnoči (štejejo rezultati, doseženi v tem času), poteka pa skozi 11 mest, ki so tudi udeležena pri organizaciji tekme. Zato se tekma imenuje Elfstedentocht – “turneja enajstih mest”. Tekmovalci na kontrolnih točkah zbirajo štampiljke, za potrdilo o zaključku tekme pa morajo imeti vse. Proga je krožna, s štartom in ciljem v mestu Leeuwarden. Ko organizacijski odbor odloči, da tekma bo, se štart pripravi v 48 urah. Tekma je za Nizozemce zelo pomembna in jo vsakič nestrpno pričakujejo, tako tekmovalci kot gledalci. Nekateri so se pripravljeni odpovedati celo svetovnemu prvenstvu, da bi se je le lahko udeležili. A primerne razmere za izvedbo tekme niso prav pogoste, zadnja takšna tekma je bila organizirana leta 1997. Leta 1963 je bila tekma (12. po vrsti) posebna zaradi tako hude zime (-16 °C, veter in sneženje), da so številni tekmovalci utrpeli poškodbe zaradi mraza. Tekmo jih je od približno 10.000 končalo manj kot 200, udeleženci pa so prišli tudi iz Belgije, Švedske, Švice in Kanade. Leta 2012 so bile razmere blizu izvedbe tekme, a so jo organizatorji kljub polnim hotelom (rezervacije so del priprave v pričakovanju odločitve) odpovedali zaradi nezadostne debeline ledu predvsem na južnem delu proge. Prvič so tekmo izvedli leta 1909 (prvič organizirano, tradicija drsanja skozi mesta v enem dnevu pa naj bi se začela že v 18. stoletju), do sedaj pa je bila organizirana le petnajstkrat. Najboljši čas tekme v zgodovini znaša 6 ur in 47 minut (leta 1985), časi pa niso popolnoma primerljivi, saj se dolžina proge spreminja tudi za nekaj kilometrov glede na razmere. Poleg tega pa se je skozi čas spreminjala tudi oprema in priprava tekmovalcev. Leta 1986, ko je imel 18 let, je pod psevdonimom tekmoval tudi nizozemski princ in zdajšnji kralj Willem-Alexander.
Podobno kot hitrostno drsanje je priljubljeno tudi kolesarstvo. Tako za Amsterdam kot tudi za Nizozemsko je značilno veliko število koles in kolesarjev in jih je mogoče videti praktično na vsakem vogalu in vsaki ulici. Kolo je vsakdanje prevozno sredstvo. Obstaja tudi kolesarska različica frizijske turneje enajstih mest (Fietselfstedentocht; fiets pomeni kolo), v skupni dolžini 235 kilometrov, vendar pa je netekmovalne narave. Prvič so tekmo izvedli leta 1912, od leta 1947 pa jo izvajajo vsako leto (razen leta 2001 zaradi slinavke in parkljevke na Nizozemskem). Dan za izvedbo je Binkoštni ponedeljek. Maksimalna hitrost je omejena na 25 km/h, število udeležencev pa od leta 1987 dalje na 15.000. Štart je med 5. in 8. uro zjutraj v skupinah po 600 na vsakih 8 minut, “tekmo” pa morajo ravno tako končati do polnoči za veljavne rezultate oziroma potrdilo o opravljeni turi. Tudi tu morajo zbrati vse štampiljke na kontrolnih točkah. Štart in cilj kolesarske turneje je v mestu Bolsward.
Kolo je v Amsterdamu vsakdanje prevozno sredstvo (foto: Simona Peterca)
Nizozemci so zelo uspešni tudi v nogometu, saj je njihova reprezentanca že vrsto let med najboljšimi desetimi na svetu. Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v Braziliji so bili sicer na 15. mestu, z uvrstitvijo na tretje mesto na prvenstvu pa so napredovali na skupno tretje mesto na lestvici FIFA.
Nekaj podnebnih in vremenskih značilnosti
Poleti (julija) so temperature v Amsterdamu zaradi vpliva morja oziroma prevladujočih jugozahodnih vetrov nekoliko nižje kot pri nas. V času našega obiska je bilo okrog 23 °C, tako da ni bilo niti prevroče niti prehladno. Za zmerno oceansko podnebje so značilna mila poletja in mile zime, vroča ali zelo mrzla obdobja so redka. Zaradi večje vlage v zraku pa tudi padavine niso nič nenavadnega, zato nas kakšna ploha ne sme presenetiti. Ker leži na višji geografski širini kot na primer Ljubljana, se poleti pozna daljši dan, saj je še ob 23. uri precej svetlo.
Voda je pomemben element v fizionomiji mesta
Ime je Amsterdam dobil po reki Amstel, ki teče vanj in se tam združi s kanali. Ena od prvotnih oblik imena je bila Amstelredam, kasneje pa so ga preimenovali v današnjo obliko. Ime v prevodu pomeni “jez na Amstelu”. Mesto je bilo v začetku ribiška vasica, skozi stoletja pa je zraslo ob jezu na ustju reke. Posebnost mesta so vodni kanali, štirje glavni (Singel, Herengracht, Keizersgracht, Prinsengracht), ki imajo obliko polkroga s koncema proti kanalu s pristaniščem, in številni stranski. Ti kanali so bili skrbno načrtovani in sestavljajo t.i. Kanalski obroč, ki je uvrščen na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine, lani (2013) pa so praznovali 400. obletnico zgraditve. Skupna dolžina kanalov je preko 100 km, povezani pa so s preko 1200 mostovi. Tudi širitev mesta je potekala načrtno in ne stihijsko.
Pogled na reko Amstel z mostu Magere, najstarejšega v Amsterdamu (foto: Simona Peterca)
Številni mostovi preko kanalov povezujejo ulice v Amsterdamu (foto: Simona Peterca)
Prihod, nastanitev in prijaznost ljudi
Od letališča do glavne železniške in avtobusne postaje v Amsterdamu je približno 25 minut z vlakom. Nastanitvene možnosti v mestu segajo od najbolj preprostih in cenovno ugodnih pa tudi do bolj luksuznih in dražjih. Za povprečnega turista je verjetno najboljša srednja izbira v hotelu na robu mestnega jedra. Za to smo se odločili tudi v naši ekipi. Izbrali smo 4 nočitve z zajtrkom in sobo z lastno kopalnico v hotelu z dvema zvezdicama med kanaloma Keizersgracht in Prinsengracht. Izbira je zadostila našim pričakovanjem, tako glede cene, udobja in občutka varnosti kot tudi glede dostopnosti do različnih lokacij po mestu. Na glavno postajo v Amsterdamu smo prispeli v zgodnjih dopoldanskih urah, poiskali naš hotel, spravili prtljago pod stopnice (po navodilu osebja), na recepciji so nam dali nekaj napotkov, kam lahko gremo medtem, ko čakamo na sobo (prevzeli smo jo lahko šele popoldne) in potem smo se odpravili na prvo raziskovanje mesta. Na recepciji smo uredili vse formalnosti, prijazno so nam razložili “hišni red”, uro zajtrka in podobno, ter ponudili pomoč v primeru vprašanj. Izvedeli smo vse, kar smo potrebovali.
O prijaznosti Nizozemcev smo se lahko prepričali tudi na ulici. Ko smo stali na robu križišča dveh ulic blizu manjšega mostu in po zemljevidu iskali naš cilj in pot do njega, se je do nas pripeljalo dekle na kolesu, ga prislonilo na ograjo, stopilo do nas in nas prijazno vprašalo, ali potrebujemo pomoč. Seveda je bilo jasno, da smo turisti (imeli smo nahrbtnike in zemljevid), a tega vseeno nismo pričakovali, zato nas je takšen pristop prijetno presenetil. Videli smo jo sicer prihajati z druge strani mostu, a bila je le ena od mnogih kolesarjev. Za pomoč sicer nismo nameravali prositi, saj smo se čisto dobro znašli z zemljevidom v roki, če pa bi že potrebovali pomoč, bi verjetno vprašali kakega pešca in ne kolesarja. Kljub temu smo ji povedali, kam želimo iti in ona nam je z veseljem povedala in pokazala, kako se pride do tja. Zahvalili smo se in šli vsak svojo pot. Še nekaj časa smo bili pod vtisom nepričakovane prijaznosti.
Arhitektura mesta in prometna ureditev
Zelo zanimiva je arhitektura mesta, sprehod ob kanalih pa daje občutek podobnosti z Ljubljano ob Ljubljanici. V Amsterdamu je tudi precej cerkva, ki so prav tako arhitekturno zelo zanimive. Ena izmed njih pa ob določenih urah zvoni posebno melodijo, ki ni zgolj pritrkovanje. Hiše ob kanalih so strnjene, proti kanalom in cestam je obrnjen ožji del, pročelje je dostikrat nagnjeno navzven. Za hišami so zelene površine, ki se jih s ceste ne vidi. S postavitvijo teh notranjih vrtov so preprečili širitev industrije v mesto. Značilnost hiš so bele obrobe oken in pogosto tudi streh, veliko pa jih ima na vrhu pročelja tik pod streho kavelj. Ker so hiše ozke in visoke, so tudi stopnice znotraj strme. S pomočjo kavlja so spravljali stvari v hišo od zunaj in se tako izognili strmim stopnicam. V temeljih hiš so stebri, ki omogočajo stabilnost na mokrih tleh.
Amsterdam – ena od ožjih in mirnejših ulic, pod strehami so kavlji (foto: Simona Peterca)
Amsterdam – primer notranjega vrta (foto: Simona Peterca)
V Amsterdamu je prednost, da je veliko znamenitosti dostopnih peš (ali tudi s kolesom). Zanimivo je tudi to, da je veliko cest v Amsterdamu tlakovanih in ne asfaltiranih. Od roba mestnega jedra je veliko muzejev in drugih znamenitosti dostopnih v približno pol ure ali manj. V večjih mestih so razdalje do znamenitosti prevelike, da bi se jih dalo kar tako prehoditi, treba je uporabiti javni prevoz. Le-ta je v Amsterdamu sicer dobro urejen, poseben čar pa mestu dajo tudi tramvajske tračnice, ki jih pri nas nismo vajeni, saj teh v Ljubljani na žalost že dolgo ni več. Kljub temu, da je mesto, zgrajeno na mokrih tleh in mu voda daje poseben pečat, pa ima tudi metro. Od štirih prog tri povezujejo centralno železniško in avtobusno postajo z obrobjem, do roba Kanalskega obroča pa so tri postaje. Do šeste postaje potekajo vzporedno, nato se ločijo. Ena proga pa poteka samo po obrobju in povezuje pristanišče ter obrobje jugovzhodno od centra oziroma Kanalskega obroča. Na sedmi postaji od centralne postaje proti jugovzhodu se pridruži eni od preostalih treh prog in poteka vzporedno z njo do skupne končne postaje. Ogled Amsterdama je možen tudi s turističnimi ladjicami po kanalih. Med plovbo se turistom predvaja zvočni posnetek o zanimivostih mesta v nizozemščini in angleščini. Razlaga je usklajena s časom plovbe mimo določene zanimivosti.
Ena od ulic v Kanalskem obroču (foto: Simona Peterca)
Amsterdam – ena od bolj prometnih ulic (foto: Simona Peterca)
Živahen promet po enem izmed kanalov (foto: Simona Peterca)
Pestra izbira muzejev in različnih atrakcij
Amsterdam je znan po številnih muzejih, najbolj znana slikarja pa sta Rembrandt in Vincent van Gogh, ki je ustvarjal le zadnjih deset let svojega življenja, a je kljub temu postal priznan slikar. Na Muzejskem trgu pred Narodnim muzejem, ki so ga aprila 2013 odprli po deset let trajajoči prenovi, je tudi velik napis I amsterdam, ki je priljubljena točka za fotografiranje, na tem trgu pa se nahajata tudi Van Goghov muzej in Muzej sodobne umetnosti.
Priljubljena točka v mestu (foto: Simona Peterca)
Pogled na Muzejski trg nasproti napisa I amsterdam (foto: Simona Peterca)
V muzeju (t.i. Hiša kanalov) je mogoče videti način gradnje hiš, zgodovino gradnje mesta in kanalov ter tudi primerjavo življenja nekoč in danes v različnih delih in sobah amsterdamske hiše. V maketi hiše so ljudje predstavljeni v obliki hologramov. Ko vtipkamo kodo (številko pri okencu, skozi katero gledamo) v napravo, ki nam predvaja razlago tega, kar vidimo, pa lahko slišimo tudi dialoge med družinskimi člani in drugimi prebivalci hiše. V vsakem oknu je predstavljen drug prizor, najprej nekoč, nato pa še danes (razlika se vidi po oblekah in spremembi kakšnega detajla v sobah). Med ogledom muzeja se sprehodimo skozi več sob, v eni od njih lahko vidimo tudi obleke iz preteklosti, v drugi pa maketo Amsterdama.
Nizozemska je bila močna pomorska in kolonialna država. Vzpon se je začel v 16. stoletju, kolonije pa je začela izgubljati od druge svetovne vojne naprej. Kulturno je bila najbolj razvita v 17. stoletju, v t.i. Zlati dobi. Iz obdobja njene bogate pomorske zgodovine je v Nacionalnem pomorskem muzeju mogoče videti marsikaj zanimivega, od modelov ladij do različnih pripomočkov za navigacijo in orientacijo. Zanimiva je tudi maketa amsterdamskega pristanišča, kjer lahko izbrano lokacijo in dogajanje na njej podrobneje spoznamo na interaktivnih manjših zaslonih in hkrati vidimo posnetek z razlago na večjih. Tako lahko vidimo na primer natovarjanje tovora, različne vrste ladij in različne oddelke pristanišča. Izbrana lokacija se pokaže tudi na maketi. V eni od sob pa lahko vidimo tudi dogajanje na ladji v bitki na morju. Projekcija se dogaja na vseh štirih stenah in daje realističen občutek. Takšne stvari je sicer težko opisovati, treba jih je doživeti, da si lahko v resnici predstavljamo, kako je. Tudi sama stavba muzeja je zanimiva, saj je to stavba z velikim notranjim dvoriščem in prosojno streho nad njim, ogled pa se dogaja na treh nivojih (v pritličju, 1. in 2. nadstropju). Nivoji so povezani s stopnicami in dvigali. Seveda dobimo tudi načrt nivojev oziroma celotne stavbe, da se lažje znajdemo, vključno s kletnimi prostori, kjer so tudi garderobe.
Hiše na vodi so še ena posebnost Amsterdama. Nameščene so na robu nekaterih kanalov, na njih pa ljudje živijo stalno. Na eni od takšnih hiš se nahaja tudi muzej tulipanov, na kanalu Prinsengracht, ob katerem sta tudi hiša in muzej Anne Frank. Zelo blizu pa je tudi restavracija z zelo veliko različnimi vrstami palačink. Obisk je za sladkosnede skoraj obvezen.
Hiše na enem izmed kanalov (foto: Simona Peterca)
V Amsterdamu se ukvarjajo tudi z rezanjem in obdelovanjem diamantov, ki jih večinoma pridobijo iz Afrike. Podjetij s to obrtjo je več, v Muzeju diamantov pa je mogoče videti zgodovino te obrti, načine obdelave in veliko predmetov, kjer so diamante uporabili, npr. kraljeve krone.
V veliko muzejih so določene tematike predstavljene interaktivno, kar omogoča še dodatno razlago in poglobljeno razumevanje. Večinoma pa je omogočen tudi prevod v druge jezike. Najpogosteje se seveda uporablja angleščina.
Veliko je zelenih površin izven starega mestnega jedra in če si zaželimo stran od mestnega vrveža, je sprehod in oddih v parku prava izbira. Zanimiv je tudi botanični vrt (v obsegu Kanalskega obroča), kjer so predstavljene rastline iz različnih lokacij in klimatskih pasov na Zemlji, postavljene pa so v približno takšne razmere kot v naravi. Vrt je razdeljen v sedem območij, rastline so v zaprtih prostorih in zunaj. Vidimo lahko rastline iz subtropskega (Južna Afrika in Avstralija), tropskega in puščavskega podnebja, poseben oddelek je namenjen mesojedim rastlinam, v drugem pa lahko vidimo različne vrste palm. Predstavljene so tudi rastline, ki zadržujejo vodo (t.i. sukulenti), ki uspevajo v Mehiki in Kaliforniji. V botaničnem vrtu se nahaja tudi zaprt prostor, kjer lahko vidimo tropske rastline, ki se jih uporablja za čaj, kavo ali čokolado, poleg tega pa je notri tudi več vrst metuljev, ki letajo naokrog. Lani (2013) so praznovali 375. obletnico ustanovitve, v začetku pa so bile najpomembnejše rastline za medicinsko uporabo, ki jih lahko vidimo v zunanjem delu vrta.
Posebna atrakcija je živalski vrt (tudi še v obsegu Kanalskega obroča), kjer je poleg živali (in rastlin) zanimivo videti tudi planetarij, kjer daje kupolasta oblika ob predvajanju predstavitve neverjeten prostorski občutek oziroma občutek, da smo sredi dogajanja, akvarij, kjer je med drugim mogoče videti tudi notranjost vodnega kanala, in zoološki muzej. Posebni stavbi pa sta namenjeni tudi metuljem in žuželkam. Je najstarejši nizozemski živalski vrt, lani (2013) pa so praznovali 175. obletnico ustanovitve. Na večih mestih so otroška igrišča in gostinski objekti, notri pa je tudi knjižnica. Živalski vrt je na zahodni in južni strani obdan s cesto, na severni in vzhodni pa z vodnim kanalom, nekaj vodnih površin ima tudi znotraj.
Flamingi v živalskem vrtu (foto: Simona Peterca)
Beli volkovi v živalskem vrtu (foto: Simona Peterca)
Amsterdam je zanimiv tudi za ljubitelje mačk, saj je mesto znano tudi po teh malih prikupnih bitjih. Njim je posvečen tudi muzej (t.i. Mačji kabinet) z različnimi upodobitvami mačk skozi zgodovino, predvsem v obliki slik, risb ali kipcev, pa tudi za reklame so jih uporabili. Hiša je bila zgrajena v 17. stoletju, notranja oprema pa je iz 19. stoletja. Tam imajo tudi tri domače mačke (lastnik muzeja živi v zgornjih prostorih), ena od njih je bila med ogledom vedno v bližini ali pa pri meni v naročju. Druga je bila takrat stara že 17 ali 18 let in je ležerno počivala v spodnjem prostoru, kjer se začne ogled. Tretje mačke pa ni bilo videti.
Nekaj posebnega je zavetišče za mačke v hiši na vodi na kanalu Singel. Čeprav so mačke znane po tem, da (večinoma) ne marajo vode, se očitno tu prav dobro počutijo, notranjost zavetišča pa je seveda prilagojena njim. Amsterdam ima tudi običajno zavetišče za pse in mačke, ki pa je več kot samo to. Približno 25 minut vožnje z avtom stran od centra mesta se v vpadljivi stavbi v odtenkih rumene in zelene nahaja največje nizozemsko zavetišče, hkrati pa je tudi eno najstarejših. Stavba je obkrožena z vodnim kanalom. Poleg osnovnih storitev sprejemanja in oddajanja psov in mačk ter njihove običajne oskrbe imajo še salon za nego psov in mačk, hotel zanje, kjer jih lastniki lahko pustijo, dokler so na počitnicah, možnost enodnevne oskrbe za pse, prevoze živali in tudi fizioterapijo (in hidroterapijo kot del nje) za pse. Pri takšni ponudbi mora biti za domače ljubljenčke pa tudi za zapuščene in najdene živali zelo dobro poskrbljeno.
Domači muc v hotelu, kjer smo bivali (foto: Simona Peterca)
V mestu je tudi velika izbira restavracij s kulinariko iz drugih držav, tako da se tudi za ljubitelje hrane najde marsikaj.
Amsterdam ponuja še veliko različnih atrakcij in zanimivosti, tudi takšnih bolj nenavadnih, od interesa obiskovalcev pa je odvisno, kaj si bodo izbrali. Mesto ima poseben čar, kljub določenim podobnostim z na primer Benetkami je občutek v njem drugačen, hkrati pa deluje nekako domače. Vsekakor je vreden ogleda.
V drugem delu članka pa še nekaj o mlinih na veter in nizozemskem podeželju oziroma treh kulturno-zgodovinskih znamenitostih severozahodno (Zaanse Schans) in severovzhodno (Volendam, Edam) od Amsterdama.
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 2. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 3. del
Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 4. del