Virus: MARATON – CURCUS



Namesto uvod preberite: ZAKAJ?

Prvi maraton za katerega sem slišala v Sloveniji je bil Maraton treh src, v času Trefaltovih Kaveljcev in Korenin.

Takrat se se mi je zdelo nezemeljsko preteči tako dolgo razdaljo, sama sem tedaj  tekala nekaj kilometrske razdalje. Ravno pred kratkim sem premerila svojo omiljeno tekaško traso za Savo, za katero sem bila prepričana, da je zeeeelo dolga, pa nisem naštela več kot osem kilometrov.

Dvainštirideset kilometrov teka! Tekače, ki so sposobni preteči takšno razdaljo sem takrat dojemala kot – nadljudi.

Okužena

Tudi pomisliti si nisem upala, da bi bila jaz sposobna preteči kaj takega. Vendar človek že s tem, ko pomisli, da naj bi nekaj ne bil sposoben narediti, v resnici že naredi prvi korak. S to bežno mislijo, sem  torej maraton že spustila bliže k sebi oz. mu stopila korak bližje.

Ljubljanski maraton
Lj. maraton / J.Galloway

Z vsako novo informacijo, vestjo o teku, ob vsaki omembi besedice »maraton«, mi je bil maraton bližje, bolj domač in že se je zasidral v mojo podzavest. Svoj prvi maraton sem praktično sanjala. Z odprtimi očmi. S pogledom skozi okno avtomobila sem opazovala okolico, polja, poti, gozdove, ki so leteli mimo jaz pa sem v mislih tekla čez vso to pokrajino in skušala teči vzporedno z avtomobilom.

Sledil je Ljubljanski maraton. Leta  1996. Skupaj je teklo 673 tekačev, od tega 153 maratoncev:  145 moških in 8 žensk. Zmagovalca sta bila naša odlična atleta Roman Kejžar in Helena Javornik. Maraton je bil omenjen pri Dnevniku.

Cmera

Maratonci so tekli skozi Podutik, skoraj mimo našega doma. Stala sem ob trasi z otroškim vozičkom, z eno hčerkico v naročju in drugo v vozičku, odprtih ust, solznih oči in navijala … čeprav je bil ravno čas nedeljskega kosila, je morala goveja juha z zakuho še malo počakati. Res ne vem zakaj sem se morala vedno cmeriti, kadar so tekli mimo. Mogoče samo ženski hormoni, kdo ve?

Ampak še danes, ko gledam maratonce in med njimi ne morem biti sama, cmiham. Včasih me sili na jok celo kadar sama tečem maraton, med dirko, če se ozavestim, kako srečna sem, da lahko tečem Maraton. Zoprna zadeva, ker te stiska v grlu in ne moreš dihati.  Ali pa ob spremljanju maratona preko TV celotno zadevo veliko preveč čustveno doživljam. Adijo pamet? Res. Kaj to dela tek?

Ko sem na takšno maratonsko nedeljo tekla svoj običajni popoldanski tek, navadno podaljšan za kakšen kilometer v čast maratoncem,  sem vedno pogosteje razmišljala, da bi pa mogoče tudi jaz lahko poskusila teči dlje. Ampak kako? Koliko? Kako se zadeve lotiti … kje najti tekaški načrt, trening?  Kje bom našla čas? Našla sem malo milijardo problemov, ovir… in nobene pametne rešitve. Misli sem jezno odganjala in se sama pred seboj opravičevala:«Ma, ne sanjaj! To jaz ne zmorem. Kako naj tečem do Bleda ali še dlje? Halo! Pa kdo sem jaz, da sploh razmišljam o tem?«

Moj heroj

Tek trojk MARATON
Tek trojk MARATON – Foto: MV

V tistem času se je mož vsako leto pripravljal na tek trojk s svojimi prijatelji. Včasih sem se  celo pridružila treningu in skušala tekmovati z njimi. Ali bolje: čim manj zaostajati. In ko sem jih pospremila na start 28. km razdalje sem nekoč konec devetdesetih let prejšnjega stoletja (sedaj se pa res počutim kot fosil) odtekla sama krajšo razdaljo,  kar tako, brez ekipe. Hotela sem biti najbolj aktivni del tega dogodka, ne le navijač. “Teci z nami, saj ne rabiš trojke”, mi je predlagal. “Sicer si pa lahko poiščeš trojko pred startom!” Pravzaprav me je prav on navdušil, da sem sploh odtekla svojo edino “šverc” tekmo. Pa ni bila takšna ravno nalašč.

Legenda Helena

Zanimalo me je, kako je biti del tekme, kako je biti eden izmed tekačev  in ker me je zanimalo, kako hitra ali bolje, počasna sem. Takrat je bil start za »ta kratke« še na Urhu. In tekači, ki niso imeli ekipe so lahko poiskali sotrpine pred tekmo, pred izdajo startnih številk. Mislim, da na Prešernovem trgu. Tam sem se tudi sama prvič srečala z našo legendarno tekačico Heleno Žigon. Obe sva imeli dobrih dvajset let manj. Bili sva dve in še ena tekačica nama je manjkala, da bi postale ekipa. Trojke.

»Helena je hitra, veš«, so mi govorili tekači. Tako je bila tudi videti, sloka, fit tekačica. »Ves čas me bo čakala«, sem razmišljala.  No, čisto po nepotrebnem me je skrbelo. Saj tretje kolegice nisva našli in v tisti gneči  na startu sva se izgubili še midve. In odtekli kar tako. Vsaj jaz. Mi je pa predala dragocen nasvet: »Ti samo počasi prični in nato zmerno teci po svojem občutku  in uživaj v teku!« Upoštevala sem ga. Še danes  nisem prepričana, če ni Helena tekla 28. kilometrov in da tega takrat zaradi svoje zmedenosti sploh nisem dobro dojela.

Šverc tekma

To je bila moja prva neuradna tekma, prvi tekaški nastop. Tekla sem previdno  in  iz kilometra v kilometer postajala pogumnejša. Na koncu sem že konkretno napadala in prehitevala, a pred ciljem sem se morala umakniti iz trase, saj nisem imela startne številke. Tekla sem približno 52 minut. Mislim pa, da so bile tedaj krajše trojke dolge samo 10 kilometrov.

Pa to sploh ni važno. Ta nastop je bil pomemben zato, ker sem videla, da  nisem tako zelo počasna in da bi še lahko tekla. In da rada tekmujem. Tekaško vzdušje na tej prireditvi me je naravnost prevzelo.

Opazovala sem  tekače, ki so tekli v cilj kot v svoj 28. kilometer,  pravi heroji. Med njimi je bil tudi moj heroj! Tudi takrat so tekle solze, ko sem ga zagledala z njegovo trojko! Moj srčni! Škoda, da tudi jaz ne zmorem takšne dirke, sem razmišljala. Lahko bi bila rezervni član. Ampak  28 kilometrov, lepo prosim!

Vizualizacija

Od takrat sem sanjarila o  »ta dolgih« trojkah. Preteči 28 kilometrov. To bi bilo nekaj! Ja, v bistvu je bila to vizualizacija tekme nekje v prihodnosti! Samo, da še nisem vedela točno kdaj in s katero ekipo oz. trojko se bo to zgodilo. Saj veste, da se je, kajne?

Ampak še prej se je zgodilo nekaj drugega.

ŽELITE PRETEČI MARATON?

4 komentarji

  1. edo gregoric

    Tudi sam sem nastopil na tem Ljubljanskem maratonu. Tekli pa smo dva kroga, kar je bilo precej tezko za tekace in bolj zanimivo za gledalce.

  2. edo gregoric

    Kaj pa pravis na mojih 21 ,100. kilometrskih tekov v Svici. Vse se da ce se hoce. Yust d: it !

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*