Avtor: Boštjan Robas

Gradim svoje domovanje 6

In spet gradim svoje domovanje…
Včasih je misel kot sanja, njena mogočnost vzplamti, se razraste nad vse, kar nas obdaja, potem pa se razprši in izgine, kot da se prebujam, prebudim in pozabim na sanje. Ne pusti sledi, morda občasno …

moja_vojna

Moja vojna 5

Oltar. V dolini ob morju darujejo telesa, še topla in dišeča telesa, na žrtveniku neskončne modre planjave, katere delček pronica v zelenilo doline. Pesem se dviga v nebo in ptice jo pijejo kot roso z listov. Potem padajo, saj njen …

domovanje_dom

Gradim svoje domovanje 5

Torej gradim, prepričan sem, da gradim svoje domovanje….

Srečanje…

  neighborhood-of-the-damned

Temna je noč, zunaj prostora je tema težka, z vonjem po megli, vlažnost dotikanja delcev zraka je breme, ki mu ne ubežiš. Polega povsod, dotiki ovljažijo še tako suh košček …

moja_vojna_4

Moja vojna 4

Ampak povsod, prav v vseh kotih vidiš lik, ki ga morda pogrešaš, se pretvarjaš, da ga ne iščeš več, ker zate, tako se ti zdi, ne obstaja, nima ničesar, kar ti potrebuješ in iščeš. In prav ta lik morda potuje …

Gradim svoje domovanje 4

Spet gradim domovanje, kot vedno do tu….

Gradim svoje domovanje 4

Dež in veter…
Kaj slišiš, ko zaveje okoli vogala, z močjo, da bi gore premikal pa premakne le odpadlo listje, razsuto po kotih in kotičkih, ga dviguje visoko v vejevje, kot bi hotel, …

Moja vojna 3

 

Tišina tiho polzi na polodprte veke in prodira v oči, ki trepečejo pod njenim bremenom. Prah se nabira v droben lik nekoga, ki ga pogrešam in vem, da je daleč, neskončno daleč stran.

moja_vojna_3

Okostja

Belina tiho polzi skozi drobne prste …

Gradim svoje domovanje 3. del

In zatorej gradim svoje domovanje…

Dew On A Leaf

Drobna kaplja, pozabljena od nevihtnih oblakov, nemo polzi po jesensko orumenelem listu. Polzi, kjer ni sledi in edina sled je njena sled, drobno vlažna, ker ostale sledi so se razblinile, razprane in umite v hromenju …

Moja vojna (nadaljevanje)

Drevje. Drobne kali cvetov tiho poganjajo in čakajo oploditve. Trsje je daleč, njihov vonj še vedno dehti nekje v globini moje nezavednosti. Tiho dehti in brezšumno plapola v prvih sapicah vetra tega dne. Jutro se tiho prebuja, sence so še …

Gradim svoje domovanje (nadaljevanje)

In gradim svoje bivanje…
Počasi se v prebujanje, kot pajkova mreža, prepleta svetloba vstajenja, svetloba dneva, ki še ni razprl svojih dlani in zakriva svetlobo, ki mu polzi med prsti in se razliva po vrhovih gora, po pozabljenih oblačkih nad …

Gradim svoje domovanje

Iz ničnosti postavljam drobne kocke sanj na mesta, pozabljena od vseh in vsega. In vsakič postanem za hip ob vseh robovih, molče preklinjam zgubanost stranic, ki kakor pozabljeni delčki sanj bledijo in plapolajo s časom.

Te kocke počasi oblikujejo prostor, …