Avtor: Boštjan Robas

moja_vojna

Moja vojna 5

Oltar. V dolini ob morju darujejo telesa, še topla in dišeča telesa, na žrtveniku neskončne modre planjave, katere delček pronica v zelenilo doline. Pesem se dviga v nebo in ptice jo pijejo kot roso z listov. Potem padajo, saj njen …

moja_vojna_4

Moja vojna 4

Ampak povsod, prav v vseh kotih vidiš lik, ki ga morda pogrešaš, se pretvarjaš, da ga ne iščeš več, ker zate, tako se ti zdi, ne obstaja, nima ničesar, kar ti potrebuješ in iščeš. In prav ta lik morda potuje …

Moja vojna 3

 

Tišina tiho polzi na polodprte veke in prodira v oči, ki trepečejo pod njenim bremenom. Prah se nabira v droben lik nekoga, ki ga pogrešam in vem, da je daleč, neskončno daleč stran.

moja_vojna_3

Okostja

Belina tiho polzi skozi drobne prste …