Naravni biseri Slovenije: Blegoš

Blegoš je 1562 m visok gorski mejnik, ki razmejuje Selško in Polansko dolino. Prelep očak Škofjeloškega pogorja ponuja čar naravnih, zgodovinskih in etnoloških spomenikov.

 

blegos

 

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

Ker je vrh Blegoša povsem gol, je razgled na vse strani neomejen. Zgornja meja gozda je na Blegošu precej nizka. Mogočni bukovi gozdovi komaj dosežejo višino 1500 m. Ob lepem vremenu je razgled res presenetljiv. Na dlani je Loško in Cerkljansko pogorje, Polhograjsko hribovje in Bohinjske gore. Čudovit pogled na Porezen, Ratitovec in Dražgoše. Razgled je odprt na Julijske Alpe, s Triglavom na sredini, Karavanke ter Kamniško Savinjske Alpe. V dneh z zelo čistim ozračjem na jugu vidimo celo do Snežnika. Blegoš in Porezen, od Tržaškega zaliva v smeri proti severovzhodu, predstavljata prva vrhova, ki presegata višino 1500 m.

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

Povsod okrog iz zemlje gledajo betonske utrdbe, ki živo spominjajo na čas pred drugo svetovno vojno. Pot na Blegoš neprestano opozarja na čas gradnje utrdb Rupnikove linije, ki jih je med leti 1983-1941 gradila jugoslovanska vojska. V obrambnem sistemu stare Jugoslavije proti Italiji je bil Blegoš eden izmed glavnih postojank. V drugi svetovni vojni je bila gradnja ustavljena in bunkerji so ostali nedokončani in nikoli uporabljeni.

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

Po dobro uhojenih, različno dolgih in zahtevnih  poteh, čez senožeti in bukove gozdove, srečujemo polno pohodnikov, tekačev in kolesarjev. Pozimi pa tudi turno smučarje, ki uživajo v zimski smuki. Blegoš je tudi priljubljena točka za jadrale padalce. Med številnimi potmi iz Selške in Poljanske doline je najbolj obiskana in varno dostopna, prijetna in senčna  pot, iz Črnega Kala.

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

Blegoš v številnih spisih prikazuje tudi priznani slovenski pisatelj Ivan Tavčar. Znano je, da so njegova najlepša dela tista, v katerih opisuje gorski svet in gorjance izpod Blegoša. V njegovi povesti Cvetje v jeseni poudarja, da le človek, ki je povezan z naravo, lahko živi naravno, globoko in čustveno življenje.

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

200 m pod vrhom, na zahodni strani Blegoša, na Leskovški planini, stoji Koča pod Blegošem. Prijeten ambient, kjer se lahko okrepčamo in spočijemo. Oskrbuje jo Planinsko društvo Škofja Loka. Odprta je od maja do oktobra, ostale mesece pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od koče se do vrha povzpnemo direktno po golem slemenu. Za orientacijo po vrhovih, je na vrhu postavljena razgledna plošča.

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

Blegoš slovi po prečudoviti favni in flori. V poletnih mesecih se nad gozdno mejo razprostira preproga rododendrona in nešteti cvetovi murk. Idilična narava, obdarjena z zdravilnimi zelišči in gozdnimi sadeži. Zaradi bujnosti rastlin, ga imenujejo gora murk.

Blegoš - foto: Barbara Debeljak
Blegoš – foto: Barbara Debeljak

LEGENDA O BLEGOŠU: Pod pobočjem Blegoša izvira bister studenec. Pred davnimi leti je bilo ob studencu vedno polno divjadi, ki so se napajale z izvirsko vodo. Lovci so lokacijo izkoristili za dober ulov. Dobre vile, ki so čuvale naravo Blegoša,  so se zato odločile, da studenec uročijo. Najprej so ga uročile tako, da kadarkoli se je lovec odžejal z vodo iz studenca, se je v hipu spremenil v zajca. Ker pa so vodo pili tudi drugi obiskovalci gore, so kmalu urok spremenile. In od takrat dalje velja, da tisti, ki pije vodo iz tega studenca dobi moč, da lahko dirja po Blegošu in lovi divjad. A divjadi se ne da ujeti. Zatorej, če boste ob poti na Blegoš utrujeni, le poiščite bister studenec, da vam vlije novih moči.

Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Blegoš je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi:  NARAVNI BISERI SLOVENIJE

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*