Tek kot način življenja

Tek je čudovit šport, ki pa ga kombinacija z nekaterimi ostalimi športi še oplemeniti ter izbojša naše počutje, zdravje  in kvaliteto življenja. Naj postane tudi vaš način življenja.

Toby Tanser: “Ptice letijo, ribe plavajo, človek pa je od nekdaj bil tekač, hoja je samo oblika lenobe,  zato treniraj trdo in zmaguj z lahkoto.”

Tek…

Da, najprej je bil tek. Pa saj v resnici vsi vemo, da človek prej steče kot shodi. Prvi človeški koraki so bolj podobni teku kot hoji.

Tek. Še sama ne vem kdaj sem ga tako vzljubila. 

Kot pri večini se je tudi pri meni gotovo začelo že v osnovni šoli pa čeprav je bil takrat poudarek predvsem na športih z žogo.  Imela sem to srečo, da je bil učitelj telesne vzgoje znani jugoslovanski maratonec, po rodu Črnogorec, ki nam je po svojih najboljših močeh skušal približati tek in predvsem tek na dolge proge.

Vsa slovenska srenja je sicer v tistih časih dihala in živela za našo takrat nadvse uspešno smučarijo.

Jaz pa sem tekla za sprostitev.

Tek je bil moj odmor med učenjem. Med učenjem za maturo sem si postavila cilj: vsaj osem krogov na hipodromu v Stožicah.

Tekla sem za Savo,  splezala pod železniški črnuški most, si prižgala cigareto – o sveta neumnost – ter opazovala skrivnostne vrtince v globoki reki. Ter čakala vlak, da pripelje in temeljito strese železno konstrukcijo. Prava mala meditacija. 

Tek za boljšo kondicijo, da bom lažje hodila v gore, višje in dlje. Do Triglava in še naprej. Pogled na Kamniške Alpe iz domačega dvorišča je bil tako zelo mamljiv.

Tekla sem za boljše počutje, zdravje. Brez teka sem se vedno počutila slabo. Imela sem skoraj neznosne bolečine v hrbtenici ter glavobole. Da o slabšem razpoloženju ne govorim.

Tekla sem sama in kasneje z mojim Fricem.

Tekla sem, še vedno tečem in vedno bom. Tek je moj način življenja.

Planinarjenje …

S tekaško kondicijo je veliko lažje prilesti v naročje naših prelepih slovenskih gora. Pojdite jih obiskat!  S Fricem sva osvojila  praktično celotno Slovensko planinsko transverzalo. Manjka nama le Prisojnik. Po moji krivdi, zaradi slabega občutka. Imam močno razvito intuicijo in ta svoj notranji glas rada poslušam.

Kasneje s hčerkama so padli še celotni Polhograjski dolomiti in še marsikateri hrib.

Danes pogrešam hribe, visokogorje. Predvsem meni najdražje Julijce. Vsak dan me spet bolj vleče tja gor v skale. Visoko. Še višje.

Planinarjenje in hoja v hrib je krasna kombinacija s tekom. 

Na položnejših predelih lahko poizkusite tudi počasi teči. Ni tako hudo.  Malce se poigrajte! Če tečete počivate od hoje in ko hodite počivate od teka.

Tek po izletu v hribe pa je itak vedno izreden. Preizkusite.

Kolesarjenje …

 Ste se tudi vi v otroštvu podili s kolesom po okolici? Z veseljem se spominjam svojega temno zelenega ponija, ki sem si ga kupila v drugem razredu osnovne šole iz lastnih prihrankov. Kot smrklja sem bila med najhitrejšimi vrstniki. S svojim zelenim ponijem sem praktično prevozila bližnjo in daljno okolico doma vključno s zasavskim prodom in črnuških hribovjem. Doma tega seveda niso vedeli.

Kasneje mi je  kolo dolgo časa služilo le še kot prevozno sredstvo.

Moj pravi športni rekvizit je postal šele v drugi polovici leta 2008.

Fric  se je moral žal zaradi  zdravstvenih razlogov napornejšemu teku odpovedati, kar pa je uspešno nadomestil s kolesarjenjem ter istočasno postal moj nekakšen prototip tekaškega trenerja, ki jih je danes že za cel ocean. Dobrih in slabih. 

Ljudje, ki se imamo radi moramo skrbeti za to, da preživljamo svoj prosti čas čim več skupaj. S tem smo tudi medsebojno bolj povezani in se imamo še raje. Tudi midva nisva nobena izjema.

Zato sem se mu pri kolesarjenju z veseljem pridružila. Število tekaških kilometrov se je sicer zmanjšalo za približno 30%, vendar pa so treningi postali bolj razgibani.

Prav tako sem prepričana, da sem svojemu telesu naredila uslugo, saj sem določene dele telesa razbremenila in se na ta način morda izognila tudi kakšni kasnejši resnejši tekaški poškodbi.

Tako je prvi kolesarski podvig vpisan pod datum 10/8/2008.

Svoj tekaški program sem delno prilagodila. Kolesarjenje je dosti manj naporno kot tek, nekje v razmerju 1:4. To pomeni, da bi bil ekvivalent dolgega teka (vsaj 30 km) nekje 120 km kolesarjenja. So pa kolesarski kilometri v družbi resnično prava sprostitev, dogodivščina ter istočasno raziskovanje in potovanje po naši lepi domovini. In tujini. Lepo nadomestilo za vzdržljivostni trening.

Kolesarjenje v hrib pa krasen trening moči.

Kljub manjšemu številu tekaških kilometrov ni bil moj čas na naslednjih maratonih nič slabši. Obratno. Moj najboljši čas maratona sega v leto 2012, ko sem na Ljubljanskem maratonu dosegla zame odličen čas –  3:26:31. Zelo se bom morala potruditi, da bom ta svoj osebni rekord še izboljšala.

Plavanje …

Kako čudovit občutek je skok v morje po sicer navdihujočem a  napornem teku. Nebeško!

Sicer pa je plavanje moja šibka točka. Ampak napredujem. Počasi. V zimskem obdobju veselo plavam v Tivoliju in izpopolnjujem svojo tehniko v Plavalnem klubu Aqua. Delfina ne bom nikoli odlično obvladala, skok na glavo se mi še nikoli ni prav posrečil, tudi obrati so pojem zase. Ampak Kravl mi pa že gre mnogo bolje…

Občutek po plavanju je vedno odličen. V poletnih mesecih mi kar malo manjka plavalnega drila, saj se dejansko raztegneš in razbremeniš vse mišice v telesu. Pa tudi konkretno nadihaš in s tem izboljšaš tehniko dihanja, ki je pri teku spet zelo pomembna.

Mislim, da na nek način aktivno plavanje delno odtehta masažo, ki je za tekače tudi priporočljiva. In to je spet odlična dopolnitev teku.

Telesne vaje…

 Uf, dolgo je trajalo, da sem vzljubila telesne vaje.  No, vsaj na nek način. Vedno sem šla raje kakšen kilometer dalj odteči, kot pa malo več telovaditi. A ravno z leti se je pokazalo, kako zelo pomembna je. Hvaležno nam bo celotno telo in predvsem sklepi.

Predlagam, da se še v postelji najprej  temeljito raztegnete ter nato naredite nekaj vaj za:

• hrbtenico
• trebuh
• noge
• zadnjico

Poleg boljše gibljivosti boste utrdili mišice in s tem posredno tudi izboljšali svojo tehniko teka. Za dober tekaški slog so izredno pomembne močne hrbtne in trebušne mišice. 

Idealno je, da vsaj trikrat tedensko namenite malce več časa telesni vadbi. Izvajate jo lahko sami doma, v fitnesu ali pa se pridružite kakšni skupini. Vaje lahko obogatite tudi z različnimi vadbenimi pripomočki.

Naj prišepnem:

– mišice rok krepim z dvigovanjem pol-kilogramskih ročk kar ob gledanju večernega dnevnika. Bolj vročekrvnim tega ne priporočam ob soočenjih “politikajnarjev” saj lahko ročka pomotoma odleti kar direktno v TV. Predvsem v predvolilnem času.

Triatlon …

Ob teku, kolesarjenju in plavanju so se mi utrnile nove ideje in želje. Izboljšati plavalni slog in se morda nekoč podati na kakšen triatlonček v sprint razdalji (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka). Vendar previdno. V življenju namreč nisem polovičar. Hočem vse ali nič. Cel maraton, ne polovičko.

In če se lotim triatlona bom morala oddelati polno razdaljo (ultra ali Ironman), ki je  sestavljena iz 3860 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,195 km teka. Posamezne panožne razdalje niso problematične, vendar vse skupaj? To zna biti problem.

Pustimo času čas. Mogoče se ga lotim za nagrado, če pretečem klasični maraton v treh urah. Lahko se mi pridružite.

Včasih se sama sebe kar malo bojim. Takšna pač sem.

Ja, življenje je res zanimivo… zakaj si ga ne bi še malce bolj začinili, da bo še bolj?

Namesto konca…

pa predlagam, da kar začnete. Nekaj od zgoraj napisanega vam bo gotovo ugajalo.

In zapomnite si: kavč, daljinec in TV so strup za našo dušo in telo. Proč z njimi! Takoj!

Vabim vas, da preberite še moje ostale članke o teku, letenju in življenju.