Priznam. Sem odvisnica. Od teka. Tek je moje razvedrilo in zdravilo. Zato enostavno predolgo brez teka ne zdržim. Dež, sneg in žled gor ali dol, skrajni čas je, da grem spet v tekaške superge in odtečem vsaj kakšnih dobrih deset kilometrov, vsaj četrtino maratona. Izogibam se predolgi tekaški pavzi, saj se mi že zaradi slabših pogojev treninga pozimi tekaška pripravljenost vsako leto poslabša. Pa naj delam karkoli. Tek je tek in ni nadomestkov. In da sem spet top, da lahko letim ko tečem, je potrebno veliko discipline in dela. Zato je treba teči, bližnjic tu ni. Ne glede na vreme. Sicer pa nudi tek v dežju in mrazu prav posebne užitke.
Nedelja je dan za dolgi tek. Dan za čiščenje duše in telesa. Potrebujem zrak in prečiščeno glavo. Telo naj bi že imela prečiščeno saj že celih štirinajst dni nisem pojedla nobene slaščice, se izogibala glutenu in določenim vrstam živil. Tisto naskrivaj pojedeno čokolado in par žlic Nutele najraje pozabila. Ampak se vseeno počutim bolje in kmalu se bom še bolj. Po teku se vedno in nikdar mi ni še bilo žal, da sem šla teči.
Dežuje in je relativno toplo za ta letni čas. Tri stopinje plusa so namerili naši vrli vremenoslovci. Gledam v nebo in razmišljam, kako se v takem vremenu obleči za tek?
Ker se naše telo med tekom ogreje, se je potrebno obleči tako, kot bi bilo 10 stopinj višja temperatura. Pravzaprav nas mora pred pričetkom teka malce zebsti, mraziti. Oblekla bom dolge tekaške pajkice in majico, anorak zaradi dežja, kapo s šiltom in rokavice. V kolikor bi bilo vetrovno, bi se bilo potrebno obleči še malo topleje. Tako pa bo zadostovalo.
Od vse naštete opreme ima kapa s šiltom ali natančneje predvsem šilt prav posebno mesto. Poleg tega, da kapa ščiti tekačevo glavo pred mrazom in vlago, varuje šilt oči pred sončno svetlobo, vetrom, manjšimi delci iz okolice, motečimi kapljicami dežja oz. snežink v primeru sneženja. Izredno neprijeten je znoj iz obraza, ki ga dež izpira direktno v oči, kar je zelo pekoče. Šilt to prepreči. Preverjeno.
Pred leti sem imela neprijetno izkušnjo na Teku trojk. Tek se je pričel v toplem sončnem vremenu. Približno tri kilometre pred ciljem pa nas je ujel močan naliv. Za seboj smo imeli približno 25 kilometrov teka po razgibanem terenu v toplem vremenu. Golovec pač. Bili smo dodobra preznojeni! Prve kaplje so sicer delovale blagodejno in osvežilno, dokler nam niso sprale vso sol iz obraza direktno v oči. Bili smo vsi lepljivi, delca suhe krpe nismo imeli na sebi. Brisanje s hrbtno stranjo dlani in preznojeno tekaško majico je bilo povsem brez učinka. Vse skupaj je zadevo samo še poslabšalo.
V cilj smo pritekli kot pravkar spregledane »Esmeralde«. Zato mene od takrat skorajda ne vidite teči brez šilta ali tekačeve potujoče strehice. Sončna očala oz. športna očala za tek so postala povsem nepotrebna in precenjena glede na ugodje oz. neugodje, ki ga nudijo v primerjavi z navadnim šiltom. Če bi bile volitve bi rekla: »Šilt za predsednika!«
Pozimi kakršnakoli kapa s šiltom, poleti je dovolj le šilt ali tekačeva potujoča strehica, kot ga ljubkovalno imenujem.
Pred tekom si obvezno namestim še trak za meritev srčnega utripa in tekaško uro, ki ji pravim kar multipraktik! Zna skoraj vse in nikoli ne laže. Če se mi dozdeva, da sem imela odličen trening in sem tekla hitro, ni vedno res. In obratno. Rada tekmujem sama s seboj zato rada merim svoje dosežke, kar me motivira.
V snegu in ledu obujem superge, ki sicer niso ravno moje najljubše so pa daleč najprimernejše. Težje, trše in nepropustne za vlago, dobro oprijemljive in zato za te razmere idealne.
Nekaj ogrevalnih vaj naredim kar notri. Zunaj namreč konkretno dežuje. Opažam, da so vaje z leti vedno pomembnejše. Tako vaje za ogrevanje kot raztezne vaje na koncu teka. Na ta način ohranjam svoje sklepe gibljivejše. V nasprotnem primeru ti poškodba ne uide. Tudi meni ni. Učim se na napakah.
Oživim, ko sem zunaj. Zrak je super, odlično se diha. To bo pravi tek v dežju in mrazu.
Sem hotela zamolčati, ampak s seboj sem vzela še MP3 za družbo. Prižgem svoji dve tehnikaliji in grem. Pero poje o nastanku sveta, okoli mene pa apokalipsa, veter brije, dežne kaplje na obrazu, čof… čof po lužah…. Tečem ob cesti in zavijem proti gasilnemu domu na makadam.
Dež me veselo moči, od šilta in anoraka mi kaplja in curlja. Čisti tekaški užitek! Spomnim se svojih starih tekaških zablod, ko sem bila prepričana, da se bom prehladila na dežju in mrzlem zraku. Tako so nas namreč mame včasih učile. Pozabile so dodati pogoj, da te mora prej pričeti zebsti. Če tečeš pa te ne zebe. Dobro se preznojiš. Morda te zebe v ušesa, prste na rokah in nogah ampak v telo ti je dejansko vroče. Če te med tekom prične zebsti, tečeš prepočasi ali pa si se precenil. Tekači pravimo, da si se »preforsiral«.
Zato moramo za tek v izrednih razmerah dobro presoditi svojo trenutno tekaško pripravljenost in pravilno določiti čas trajanja teka. Zavedati se moramo tudi, da se v izrednih razmerah kot je mraz, vročina, sneg, blato, dež, veter, telo hitreje utrudi in moči nam hitreje poidejo. Ko nam poidejo moči, nas prične mraziti. V takih primerih pa se dejansko lahko prehladimo. Zato z glavo na tek. In kot sem že rekla – s šiltom na glavi. Če je noč, pa se okrasite še z lučko in okoli božiča boste kot tekajoča božična drevesca.
Kje in kako izbrati tekaško progo, da bo varna in prijetna tudi pozimi, ponoči za tek v dežju in mrazu – pa v enem od naslednjih člankov.
Preberite še:
5 komentarjev